I. 24. december (bedenji dan) in 25. december (božič)

Praznik rojstva našega Gospoda Jezusa Kristusa oziroma božič sovpada s poganskim praznikom »rojstva sonca« oziroma z zimskim solsticijem. Po enem od krščanskih ustnih izročil naj bi se Jezus Kristus rodil prav na 25. december, da bi s tem v prihodnosti zatrl poganska praznovanja »rojstva sonca«. Tako da bi v prihodnosti ljudje na isti datum namesto »rojstva sonca« praznovali rojstvo našega Odrešenika Jezusa Kristusa. Sigurno pa se je Jezus Kristus rodil nekje v bližini 25. decembra in so praznik Kristusovega rojstva združili s praznovanjem poganskega »rojstva sonca«. Tako je krščansko praznovanje Kristusovega rojstva v rimskem imperiju in kasneje postopoma nadomestilo pogansko praznovanje zimskega solsticija.

Dan pred božičem 24. decembra (v stari slovenščini se december imenuje gruden) imenujemo »bedenji dan« oziroma božična vigilija (v stari slovenščini se imenuje tudi »božična vilija«). Ta dan je tradicionalno do večera (vsaj do 18. ure) strogi post. To pomeni, da po stari disciplini, ki po novem ni več obvezna, na ta dan ne smemo jesti mesa in da se lahko samo enkrat do sitega najemo (do sitega naj bi se najedli šele zvečer pri božični večerji, ko pa že lahko jemo tudi meso). Ta predbožični post pa ne velja če 24. december pride na nedeljo.

Na ta dan (če 24. december ne pride na nedeljo) tradicionalno v zgodnjih jutranjih urah še zadnjič potekajo zorne maše oziroma »zornice«, zlasti če 24. december pride na soboto. Če pa 24. december pride na nedeljo pa na ta dan ni zornic, ampak potekajo navadne adventne nedeljske maše. Zornic pokoncilsko bogoslužje ne pozna, ampak v okviru tradicionalno katoliških skupnosti so se vedno ohranjale in se zadnje čase z razvojem tridentinske maše ponovno oživljajo.

24. decembra čez dan tradicionalno postavljamo jaslice in božično drevo (ne novoletno jelko, novoletna jelka je socialističen izraz). Ob tem bi še omenil, kaj simbolizira božično drevo in kaj jaslice. Božično drevo z okraski simbolizira drevo z jabolki v raju iz katerega sta jedla Adam in Eva. S tem sta storila izvirni greh, ki ga po krščanskem verovanju podedujemo vsi z spočetjem in se nam izbriše pri svetem krstu. Zaradi tega greha, ki sta ga storila Adam in Eva v raju, je Jezus Kristus 4000 let kasneje kot Bog in človek prišel na svet in nas s križem na veliki petek odrešil. Do takrat pa so bila po krščanskem verovanju človeštvu pot v nebesa zaprta in zato so duše pravičnih do odrešenja čakale v limbu (po slovensko predpeklu), po odrešenju pa so prišle v nebesa. Jaslice pa simbolizirajo rojstvo Odrešenika Jezusa Kristusa in prihajajoče Odrešenje. Jaslice in božično drevo oboje tradicionalno postavimo 24. decembra, s tem da figure damo v jaslice 24. decembra šele pozno popoldne ali pa po 18. uri zvečer. Ponekod imajo navado, da na sveti večer figure deteta Jezusa še ni v jaslicah, ampak da se jo da v jaslice šele ko se družine vrnejo s polnočnice. Če je pa le mogoče, naj bi se figure dalo v jaslice na ta dan šele po 15. uri popoldne.

V jaslice damo figure: svete družine (Jezusa, Marijo in Jožefa), osla in vola, pastirjev, pastiric in ovc ter nad jaslice eno figuro angela, ki naj nosi napis v latinščini »Gloria in excelsis Deo« (po slovensko »slava Bogu na višavah«). Če je mogoče naj jaslice vsebujejo tudi pastirski ogenj in vodnjak. Osla in vola damo pred sveto družino, pastirje oziroma vsaj del pastirjev postavimo ob pastirskem ognju, pastirice pa ob vodnjaku. Del pastirjev naj se z ovcami vrača iz paše. Figura angela naj se obesi nad sveto družino nad štalco.
Najbolj tipična slovenska oblika jaslic pa so kotne jaslice z lesenimi figurami. Za tiste hiše, ki imajo še velike »Bohkove kote« pa naj postavijo kotne jaslice, ki so verjetno slovenska posebnost. »Bohkov kot« je trikotni leseni podstavek, ki je vdelan na vidnem mestu glavne sobe v kotu pod stropom (npr. kmečke izbe). Na lesenem podstavku je bel prt, na belem prtu pa je postavljen križ z razpelom. Kotne jaslice postavimo tako, da na trikoten lesen podstavek, ki je vdelan v kotu pod stropom damo pel prt z kakim božičnim napisom. Na bel prt pa postavimo jaslice. Ponekod so kljub postavitvi jaslic križ z razpelom pustili v kotu, ponekod pa so ga na bedenji dan pri postavljanju jaslic do svečnice (2. februarja) začasno odstranili (od hiše do hiše različno).

Božično drevo lahko podremo že po Razglašenju Gospodovem ali po svetih treh kraljih (po 6. januarju), jaslice pa obdržimo do svečnice, ki pride 2. februarja. Se pravi jaslice podremo ali 2. februarja po 18. uri ali pa še bolje 3. februarja tekom dneva.

Na sveti večer, najbolje takrat ko v zvonikih zvoni večerno zvonjenje Ave Marije ali pa okoli 18. ure je na Slovenska navada kajenja in kropljenja hiše in prostorov okoli hiše. Družina gre po celi hiši, po vseh sobah, okoli vrta, sadovnjaka, hleva, skednja (če ima družina kmetijo) oziroma poslovnih prostorov, delavnic (če ima družina podjetje). Prostore se kadi z blagoslovljenim kadilom in kropi z blagoslovljeno vodo. Ob tem se moli sveti rožni venec (veseli del) in pred ali po svetem rožnem vencu angelovo češčenje.

Po večernem kropljenju in kajenju družina lahko zaključi še zadnja pripravljana dela (npr. čiščenje prostorov) nato sledi božična večerja. Po božični večerji sledi duhovni del svetega večera, npr. branje odlomka Lukovega evangelija o Kristusovem rojstvu in petje božičnih pesmi ter družabni del. Po zaključku duhovnega dela svetega večera ljudje odhitijo k polnočnici. Na Slovenskem je tradicionalno, da se gre k polnočnici z baklami.

Božični dan ima najmanj tri svete maše: polnočnico (angelsko mašo), jutranjo oziroma zorno mašo (pastirsko mašo) in dnevno oziroma veliko mašo. Popoldne sledijo še popoldanske pobožnosti z litanijami. Izrazi »polnočnica-angelska maša«, »zorna-pastirska maša« in »dnevna-velika maša« veljajo za tridentinsko bogoslužje, ki se zadnje čase oživlja. Te tri maše, ki potekajo na isti dan imajo vsaka zase različne latinske spremenljive tekste oziroma mašne proprije. To je velika posebnost če celo ne edinstven primer v celem cerkvenem letu, da imajo tri maše na isti dan tri različne spremenljive tekste (seveda vse to velja pri tridentinskemu in ne pri pokoncilskemu bogoslužju). Kakor se polnočnica začne ob polnoči, se pastirska maša tradicionalno začne v zgodnjih jutranjih urah, dnevna maša pa dopoldne ali pa se lahko ponovi tudi popoldne oziroma zvečer. Popoldanske litanije pa se po navadi začnejo ob 14. uri popoldne.

Tradicionalno družine za božič ostanejo doma, oziroma obiščejo bolnika v bolnici oziroma v domu za ostarele ali pa pokopališče. Ni pa božični dan namenjen za obiskovanje sorodnikov, sosedov, prijateljev, znancev, gostiln in lokalov ter za uporabo pirotehnike. Vse to pa lahko počnemo že naslednji dan 26. decembra.

II.ČAS OD SVETEGA ŠTEFANA DO SVETIH TREH KRALJEV (od 26. decembra do 6. januarja)

Med božičem in novim letom je čas božične osmine, ki se zaključi prvega januarja za novo leto, med božičem in svetimi tremi kralji pa je čas dvanajsterih oziroma »volčjih noči«. Prva »volčja noč« je tako med 25. in 26. decembrom, zadnja pa med 5. in 6. januarjem. V teh »volčjih« nočeh so se po poganskih verovanjih vračali na zemljo duhovi, bajeslovna bitja, vile, Pehtra (v Kekčevih zgodbah se Pehtro imenuje kot Pehto), duhovi ponočnih lovcev. Na podlagi katoliškega nauka se je razvilo ljudsko verovanje, da se v teh »volčjih nočeh« na zemljo vračajo duše lovcev, ki so v nedeljah hodili na lov namesto k sveti maši in duše nekrščenih dojenčkov oziroma otrok, ki ob smrti še niso bili pri pameti, a so umrli brez krsta. Ti gredo po katoliškem verovanju za celo večnost v limb oziroma po slovensko v predpekel, kjer sicer ne bodo trpeli a ne bodo nikoli videli nebes. Ta ljudska verovanja, ki so se prepletala s katoliškim izročilom (a tu ne gre za predmet uradne vere) so spodbujala, da naj se da otroke čim prej po rojstvu krstit, da ne bi umrli brez krsta in prišli za celo večnost v predpekel in da naj lovci v nedeljah ne hodijo na lov, ampak k sveti maši, da ne bodo za to že v življenju ali pa po smrti kaznovani. Zaradi verovanja v vračanje duhov na zemljo se je v tem času od 26. decembra do 6. januarja zjutraj uveljavila navada uporabe pirotehnike, ker naj bi s pokanjem petard in uporabo raket »preganjali in izganjali« duhove. Seveda pa je nekakšno središče teh »volčjih noči« novoletna noč. Kakor je bil advent čas posta in pokore, božični večer in božič čas duhovnih, mirnih in družinskih praznovanj ter brez uporabe pirotehnike pa je čas od 26. decembra do 6. januarja, zlasti pa čas od 26. decembra do 1. januarja čas zabav, obiskovanja sorodnikov, prijateljev in znancev ter varne, zdrave in pravilne uporabe pirotehnike. V tem delu članka bi posebno poudaril, da se ni tradicionalno zabavati v času pred božičem, prav tako tudi božični dan ni dan za javne zabave, ampak je tradicionalno čas zabav od 26. decembra do 6. januarja, zlasti čas od 26. decembra do 1. januarja. V tem času je uveljavljena navada koledovanj (božični, novoletni in trikraljevski koledniki). Koledniki so po navadi otroci, ki hodijo po hišah in razveseljujejo ljudi. Lahko so oblečeni npr. v sveto družino če gre za božične kolednike ali pa v svete tri kralje če gre za trikraljevske kolednike. 26. decembra je god. svetega Štefana, diakona in mučenca. Za ta dan je v navadi blagoslov konj, hkrati pa na ta dan Slovenci praznujemo dan svoje samostojnosti oziroma uradne razglasitve plebiscita iz leta 1990, ko smo se Slovenci z veliko večino odločili za samostojnost, suverenost in neodvisnost Slovenije. Plebiscit je sicer potekal 23. decembra 1990, na 4. adventno nedeljo, a uradna razglasitev plebiscita pa je bila 26. decembra. Zato praznujemo Slovenci dan samostojnosti 26. decembra namesto triindvajsetega. 27. decembra praznujemo god svetega Janeza (apostola in evangelista), 28. decembra pa god nedolžnih otrok. Na ta dan je bila na Slovenskem uveljavljenja navada »tepežkanja«, ko so otroci simbolično za šalo tepli starejše. Zadnja nedelja v letu (če slučajno ta ne pride ravno na božič) je po tradicionalnem gregorijanskem koledarju nedelja v božični osmini. Po novem koledarju je to nedelja svete družine, a po tradicionalnem koledarju se praznuje nedeljo svete družine prvo nedeljo po Razglašenju Gospodovem oziroma po svetih treh kraljih.

III. 31. december (drugi sveti večer oziroma silvestrovo) in 1. januar (praznik Obrezovanja Gospodovega in novo leto)

31. decembra goduje sveti Silvester papež in je drugi sveti večer. Na ta dan je tradicionalno vedno zahvalna maša s Te Deumom (zahvalno pesmijo) za vse prejete milosti v iztekajočem se letu. To navado je ohranila katoliška Cerkev tudi po 2. vatikanskem koncile, le da na malo okrnjen način. Na ta večer se na isti način kot na božični večer pokadi in pokropi domove, isto sledi praznična večerja, a duhovni del tega večera pa se razlikuje od božičnega v tem, da se tradicionalno ljudje zahvalijo za vse prejete milosti v preteklem letu in naredijo obračun za dobre stvari in napake, ki so jih naredili v iztekajočem se letu. 1. januarja (v stari slovenščini »prosinca«) pa praznujemo praznik Obrezovanja Gospodovega in hkrati novo leto. Jezus je bil po judovskih postavah osmi dan po svojem rojstvu obrezan, to pa v skladu s tem pride na prvi januar. Novo leto pomeni tudi zadnji dan in sklep božične osmine.

IV. 5. januar (tretji sveti večer) in 6. januar epifanija-Razglašenje Gospodovo oziroma ljudsko sveti trije kralji

5. januarja je tretji sveti večer pred svetimi tremi kralji. Na ta dan se blagoslavlja vodo, kadilo in krede. Popoldne ali pa na večer pred tem praznikom damo v jaslice zvezdo repatico in svete tri kralje. Na prvo mesto pred sveto družino postavimo belo figuro kralja, ki kleči, na drugo mesto postavimo belo figuro kralja ki stoji, na zadnjo pa črno figura kralja, ki stoji. Po ustnem izročilu je šel kralj Boltežar na zadnje mesto, da se ga Jezus ne bi ustrašil, ker je bil črn. Na tretji sveti večer prav tako pokropimo in pokadimo domove na isti način kot na božični in novoletni večer, le da po kropljenju in kajenju vsaj na glavna vrata napišemo imena svetih treh kraljev in letnico aktualnega leta. To pa bomo drugo leto napisali takole:

20+G+M+B+20. Ta napis se hrani do 31. decembra, ko se ga pobriše. Kaj pomeni ta napis? Originalna verzija napisa je 20+C+M+B+20 (G kot Gašper je poslovenjena oblika imena Caspar kot C) in pomeni Christus mansionem benedicat (po slovensko Kristus blagoslovi to hišo v aktualnem letu), se pravi v prihodnjem letu: »Kristus blagoslovi to hišo v letu 2020«.

Po kajenju in kropljenju hiše ter ko se na vsaj glavna vhodna vrata hiše napiše trikraljevski napis, sledi praznična večerja in duhovni del večera (podobno kot na božični in na novoletni večer).

6. januarja pa je praznik epifanije-Razglašenja Gospodovega ali ljudsko svetih treh kraljev. Kdo so bili sveti trije kralji? Bili so trije modri (v današnjem času bi lahko rekli intelektualci ali morda celo akademiki), ki so bili po ustnem izročilu tudi kralji manjših mestnih držav (danes bi lahko rekli župani večjih mestnih občin), ki so prihajali iz Perzije (današnjega Irana oziroma iz »jutrove dežele«). Po krščanskem verovanju jih je zvezda repatica vodila na pot v Betlehem. Ustavila se je v Jeruzalemu nad Herodovo palačo. Sveti trije kralji so vstopili v Herodovo hišo misleč, da se je v Herodovi hiši rodil nov kralj. Kralju Herodu so razložili vzrok njihovega obiska. Kralj Herod je nato zbral vse judovske velikaše in učenjake, ki so kraljem povedali, da se je kralj rodil v Betlehemu. Kralj Herod jim je naročil, da naj poizvedo za novorojenim detetom in naj mu povedo kje je, da se mu pojde tudi on poklonit (v načrtu pa je imel, da ga umori). Kralji gredo potem naprej za zvezdo do Betlehema in v Betlehemu najdejo sveto družino: Jezusa, Marijo in Jožefa. Jezusu darujejo zlata (kot kralju), kadila (kot Bogu oziroma Božjemu Sinu) in mire (kot človeku). Svetim trem kraljem je bilo razodeto, da naj se ne vračajo po isti poti k kralju Herodu, svetemu Jožefu pa, da naj z Devico Marijo in detetom Jezusom zbeži v Egipt. Tako se sveti trije kralji niso vrnili k kralju Herodu, sveta Družina pa je pravočasno zbežala v Egipt in tako kralj Herod Jezusa ni našel, zato je v upanju, da ga bo morda le lahko umoril, dal pobiti vse dve leti in manj stare otroke v deželi.

Kako tradicionalna katoliška teologija razlaga, da je bilo dopuščeno, da so sveti trije kralji povedali novico o Jezusovem rojstvu kralju Herodu in je zato moralo umreti toliko nedolžnih otrok? Razlaga za to je taka, kralj Herod in njegova »intelektualna elita« si zaradi prihoda svetih treh kraljev v Herodovo palačo in njihove novice o Kristusovem rojstvu niso več mogli izgovarjati, da niso vedeli za prihod Odrešenika na svet. Zato kralj Herod in njegova »intelektualna elita« okoli njega mdr. simbolizira, današnje vladajoče elite, mdr. tudi bruseljski kartel in slovensko levico, ki velikokrat natančno ve, da dela narobe, a ker jim gre za oblast, denar in kariero so pač trdovratni. Tudi kralj Herod je zvedel resnico, ampak namesto, da bi se spreobrnil, je v strahu pred tem, da ga ta kralj v prihodnosti mogoče ne bi kdaj vrgel z oblasti, raje dal pobiti vse dve leti in manj stare otroke v deželi. Danes pa namesto tega bruseljski kartel in mdr. tudi slovenska levica želita uporabiti »afroevropejce«, muslimane in LGTB+P za svojo volilno bazo in uničiti vse kar je v Evropi in na zahode še ostalo krščanskega in avtohtonega, ker so jim krščanstvo, katolicizem, etnocentrizem, zahodna civilizacija in domoljubje slaba vest, ker točno vedo, da vodijo uničevalno politiko proti lastnim narodom, lastni kulturi in lastni identiteti. Zgodovina se pač ponavlja, tudi če v različnih zgodovinskih obdobjih in v nekoliko drugačni obliki.

MATIJA ŠORLI – član programskega sveta Domovinske lige za kulturo

Delite naprej