GOSPODARSKI SISTEM, DAVKI IN FISKALNA POLITIKA

Poleg nepravnosti k razvojnemu zaostajanju Slovenije bistveno prispeva podjetništvu nenaklonjeno poslovno okolje. Vloga slovenske države v gospodarstvu je bistveno prevelika. Verjamemo, da je normalna oblika lastnine za veliko večino gospodarskih družb zasebna lastnina.

Zgolj v primeru, da gre za primere naravnega monopola, proizvodnjo javnih dobrin ali ustvarjanje obsežnih eksternalij, ki jih trg ne more internalizirati, je dopusten razmislek o državnem lastništvu. Nasprotujemo državnemu lastništvu bank, zavarovalnic, telekomunikacijskih, trgovskih in turističnih podjetij. Verjamemo v učinkovitost svobodnega tržnega gospodarstva in vlogo države, ki je strogo omejena na določanje zakonitih pogojev poslovanja in ne vključuje samovoljnega vmešavanja v tržni proces. Prihodnost slovenskega gospodarstva vidimo v razvoju majhnih in srednjih podjetij.

Verjamemo v sposobnost slovenskih podjetnikov, da se bodo sami, brez dirigizma in subvencij države znali odločati kaj, komu in za koliko prodajati. Zagovarjamo radikalno zmanjšanje subvencij in alikvotno temu znižanje davčnih bremen.

Slovenija je država prohibitivno visokih davkov. Visoke mejne davčne stopnje dohodnine in nizka limitna raven dohodninskih razredov zvišujejo stroške dela in podjetnike odvračajo od zaposlovanja. Visoka progresivnost dohodninske lestvice je nenaklonjena zaposlovanju vrhunsko izobraženih strokovnjakov, ki se odlikujejo z največjo produktivnostjo. Kljub problemom z davčnim sistemom vidimo glavni problem slovenskih javnih financ v preveliki javni porabi. Javna poraba v višini 47% BDP je bistveno previsoka, zapovrh je kljub sprejetju fiskalnega pravila in ugodnim gospodarskim razmeram spremljana s proračunskimi primanjkljaji.

Domovinska liga se zavzema za:

➡️Dopolnitev fiskalnega pravila z zapisom v ustavo zgornje meje javne porabe na 40% BDP.

➡️Davčna reforma s postopnim znižanjem mejnih stopenj dohodnine in davka od dohodka pravnih oseb. Odpoved uvedbi davka na nepremičnine.

➡️V naslednjem mandatu doseči ciljno raven proračunskega presežka v višini 2% BDP in začetek postopnega zmanjševanja stoga javnega dolga.