Dileme slovenskega izobraženca napačnih pogledov

Pisalo se je leto 1945. Narodno zavedni Slovenci so premagali in pobili tujce in njihove domače pomagače. Narodna zavest je krasna in zmagovita stvar. Tako nekako so nas učili v šolah vse tja do razpada Juge. Pa še potem, saj se šolstvu, pravosodju in medijem oblast ene in edine partije ni odrekla niti potem, ko je za umetniški vtis iz debla in stranske veje pognala desetino poganjkov, od LDS in SD do LMŠ in Levice.

Prosil bi tedaj slovenske novodobne leve fašiste (Levica, SD in vse, kar je prijazno do invazije socialnih turistov pretežno islamskega ozadja), ki zanikajo našo slovensko nacionalno identiteto in jo imajo za relikt neke obskurne preteklosti, da razmislijo o svoji dialektični bebavosti.

Aktivisti ideologije, ki je bojda branila našo narodno zavest pred tujci, ki so nam leta 1941 hoteli vsiliti svojo, danes v imenu iste, Marxove ideologije (zdaj po frankfurterjih, ne po Leninu) vročično zagovarjajo posiljevanje slovenstva s strani nevabljenih prišlekov. Pa saj smo že danes na istem kot Nemci, le da z Balkanci, ne s Turki, Sirci, Afganistanci. Multikulti, globalizacija, karkoli je že teh novotvorb zadnjega četrt stoletja. Kaj ni vsakomur z IQ nad 90 in vsaj osnovno načitanostjo jasno, da so ti levi fašisti v svoji lastni optiki narodni izdajalci? Natanko tako kot oni, ki so jih njih očetje in dedje poklali in pometali v rove? 

Ja, se človek vpraša o zdravi pameti državljanov, ki že toliko let volijo take ljudi. In postane res žalosten in resigniran. Pred dnevi sem bil na krstu drugorojenca sestrične na Dolenjskem, izven ljubljanskega raja levice & tujcev. Prvič po vsaj dveh desetletjih na slovenskem druženju, s harmoniko, domačo in Avsenikovo pesmijo, dvema ducatoma otrok in veselimi, sproščenimi ljudmi. Z veliko večino tistih nad 40. Kje so tisti vmes, vključno z mojima otrokoma?

Jim res »dol visi«, kaj bo s Slovenijo, slovenstvom, kaj z Evropo in našo civilizacijo? Smo narodno zavest po zaslugi uradno »narodno zavednih« enkrat za vselej zakockali?

In berem v medicinski prilogi Financ kolumno znanega slovenskega psihiatra. Če se ne mislim ukvarjati z njegovim vsegliharskim pristopom, da smo pač v politiki in še čem eni na eni, eni na drugi strani, oboji pa glih, me vendarle zgrozi njegova misel – kaj vendar šimfamo čez imigrante, ki nas počasi preplavljajo, saj so naši slovanski predniki pred dobrim tisočletjem tudi pregnali staroselce s teh tal in je nam zdaj in tu čisto fajn. Konotacija te misli pa me resnično zgrozi. Intelektualec? Slovenec? Zagotovo ne volilec DOMa. A podobno mislečih, čeprav z manj nonšalantnih izhodišč, je žal očitno večina volilcev. Hvala, uzurpirani mediji ene in edine dovoljene resnice.

Čez leto, dve me utegne že biti strah glasno reči, da sem ponosen biti Slovenec… Sodržavljani s parade ponosa mi gotovo ne bodo priskočili na pomoč.

Marko Oblak