Slika novice

Dobra družba je svobodna družba. Družba, ki zagotavlja svobodo misli, svobodo pisane besede in zlasti svobodo govora. Prav svoboda govora je bila ena temeljnih pridobitev slovenske pomladi. Ta dediščina je danes ogrožena. Slovenska družba v zadnjih letih doživlja intelektualno nazadovanje, poizkuse vzpostavitve miselne glajhšaltunge. Izrisujejo se obrisi mehkega totalitarizma. Vladajoča levica želi s pomočjo vsiljevanja politične korektnosti in sovražnega govora iz javnega prostora izločati posameznike, ki nasprotujejo vsiljevanju multikulturalizmu in LGBT+P in dvomijo v svete krave socializma.

Politična korektnost pomeni ne odstopati pretirano od »pluralizma samoupravnih interesov«. Pomeni biti na levičarski liniji. Sovražni govor ni nič drugega kot terminološka nadomestitev nekdaj zloglasnega 133. člena Kazenskega zakonika. Je vse, kar ni všeč levici. Če udbašu rečeš udbaš, Kučanu komunist, umestiš splav v kulturo smrti ali podvomiš, da je islam religija miru, si pri nas obtožen sovražnega govora.

Prišli smo tako daleč, da je izustenje resnice postal sovražni govor. Resnica lahko boli. A priznati pravico ne biti užaljen predstavlja konec svobode govora. Svoboda govora kot temeljna svoboščina najbrž ni namenjena samo pogovorom o nogometu. Pomeni, da lahko trdimo, da je 1 plus 1 enako 2 in ne 3 ali 5, kot bi nas radi prepričali levičarji.

Svobode govora si ne smemo pustiti vzeti!