V komunističnem režimu so se zlasti v letih od 1960 do 1990 izvajale gradnje industrijskih objektov in urbanih sosesk na kvalitetnih kmetijskih zemljiščih. Posledice tega so bile:

  • upad kmečkega in porast urbanega prebivalstva
  • porast prebivalstva iz držav (v tistih časih še republik) nekdanje Jugoslavije
  • narodnostno in versko mešanje
  • porast multikulturnosti
  • porast kriminala in vandalizma znotraj urbanih sosesk
  • spreminjanje in uničevanje naravne in kulturne krajine

Posledice tega so vidne še danes oziroma se problemi povezani s tem v zadnjem čase še stopnjujejo. Po letu 2000 pa smo bili priče ponovnemu uničevanju kvalitetnih kmetijskih zemljišč, ko se je na najboljših poljih začelo graditi podjetniške cone in velike trgovske centre. Gradnja novih velikih trgovskih centrov in podjetniških con na rodovitni zemlji zunaj mestnih jeder je pospešila zapiranje zasebnih trgovin in podjetij v starih mestnih jedrih, ker so podjetniške cone in trgovski centri zunaj mestnih jeder za stranke lažje dostopni kot če bi bili v starih mestnih jedrih.

Izpraznjene hiše v starih mestnih jedrih pa so velikokrat postale bivališče za nove, predvsem albanske priseljence (»šolski primer« tega je npr. Kranj). Poleg tega so začele propadati majhne in srednje velike trgovine v zasebni družinski lasti v primestnih vaseh in na podeželju. Ena od nujnih stvari za ohranjanje in oživljanje podeželja je ravno v tem, da morajo imeti vasi oziroma kraji na podeželju tudi trgovine, pošte in gostilne, večji podeželski kraji pa morajo imeti tudi zdravstvene domove. Hkrati pa je propad manjših in srednje velikih trgovin v zasebni družinski lasti pomenilo tudi prikrito propadanje zasebne lastnine.

V zadnjem času se ponovno uveljavljajo pobude za gradnje novih strnjenih stanovanjskih sosesk, ki bi bile podobne tistim, ki so bile zgrajene v socializmu. Ponekod se to že prakticira. Gradnja novih stanovanjskih sosesk z grdo oziroma neestetsko arhitekturo bo ponovno zahtevala dodatno uničevanje kvalitetnih kmetijskih zemljišč. Nove stanovanjske soseske znajo biti v prihodnosti novo leglo kriminala in vandalizma, sigurno pa bodo nove tvorbe multikulturnosti in narodnostnega ter verskega mešanja. Dodatno se bo uničevalo slovensko naravno in kulturno krajino.

V Domovinski ligi se zavedamo, da imamo samo eno Slovenijo in pozivamo naj se prelepo slovensko naravno in kulturno krajino neha uničevati in kaziti. Zavedamo se, da kvalitetne nepozidane kmetijske površine potrebujemo že zaradi obstoja slovenskega kmeta, podeželja in primestnih vasi. Razvoj močnega in dobro razvitega kmetijstva ter s tem ohranitev nepozidanih kvalitetnih kmetijskih zemljišč pa je nujno:

  • zaradi samopreskrbe z hrano. Če država nima lastne samopreskrbe s hrano nima prave samostojnosti in suverenosti. Ne vemo ali bomo v prihodnosti sploh še lahko uvažali hrano ali pa bomo nekoč odvisni predvsem od lastne samooskrbe. Slovenija mora biti pripravljena tudi na čase ko bo EU morda razpadla oziroma propadla in bo morala Slovenija znova začeti živeti kot samostojna država, v smislu kot je bila v letih 1991-2004. Zato je za ohranjanje slovenske suverenosti nujna čim večja samooskrba s hrano.
  • ohranitev kmetijstva in poseljenost podeželja je zelo pomembno z vidika čimbolj enakomerne poseljenosti Slovenije
  • ohranitev kmetijstva in poseljenost podeželja ter ohranitev primestnih vasi pa je pomembna tudi z vidika ohranjanja slovenske naravne in kulturne krajine, slovenske kulture, etnologije ter naravne in kulturne dediščine

Poleg tega gradnja večjih in strnjenih urbanih sosesk, grajenih v stilu grde neestetske arhitekture, podobne socialistični, pomeni za slovenske prebivalce zmanjšanje kvalitete življenja.

V Domovinski ligi kot alternativo novemu uničevanju kvalitetnih kmetijskih zemljišč vidimo:

  • v novih gradnjah na nerodovitni in nekvalitetni zemlji
  • stavbe raznih propadlih tovarn oziroma ne več delujočih industrijsko-poslovnih objektov ali pa ne več delujočih trgovskih objektov in dotrajane stanovanjske stavbe, ki niso kulturna dediščina ter v katerih nihče več ne živi, se lahko podere in na teh mestih zgradi nove stanovanjske gradnje oziroma nove obrtno-industrijske cone, ne pa da se še naprej uničuje kvalitetna kmetijska zemljišča.

MATIJA ŠORLI – predsednik Nadzornega odbora Domovinske lige

Delite naprej