Domovinska liga se zavzema za ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka po modelu, ki bi bil podoben švicarskemu.

Domovinska liga se v svojem programu zavzema za ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka za zdrave moške stare od 18. do 29. leta starosti, ki so državljani Republike Slovenije, nasprotuje pa uvedbi splošne vojaške obveznosti za ženske.

Model služenja vojaškega roka, za katerega se v svojem programu stranka zavzema, bi bil podoben švicarskemu. Podobnost slovenskega in švicarskega modela služenja vojaškega roka bi bila v tem:

  • da bi vojaški obvezniki po odsluženem vojaškem roku imeli tudi redne mobilizacijske vpoklice na vojaška usposabljanja
  • in da bi tisti vojaški obvezniki, ki bi odslužili vojaški rok klasično z orožjem, imeli omogočen oziroma olajšan dostop do nakupa in imetja orožja.

Slovenska zakonodaja o služenju vojaškega roka bi tako vsebovala tri vrste služenja vojaškega roka:

  • klasično služenje vojaškega roka z orožjem
  • klasično služenje vojaškega roka brez orožja (za nabornike z ugovorom vesti o nošenju orožja)
  • civilno služenje vojaškega roka (za nabornike, ki bi odklanjali klasično služenje vojske)

Klasično služenje vojaškega roka (z orožjem in brez orožja) bi trajalo minimalno šest, maksimalno pa deset mesecev, civilno služenje vojaškega roka pa minimalno eno leto, maksimalno pa eno leto in šest mesecev.

Domovinska liga se prav tako zavzema za ponovno uvedbo rednih obveznih rezervno-mobilizacijskih vpoklicev za vojaške obveznike z odsluženim vojaškim rokom, ki bi lahko potekali:

  • za navadne vojake, poddesetnike, desetnike in naddesetnike; do 50. leta starosti
  • za rezervne in upokojene podčastnike (od vodnika do višjega štabnega praporščaka); do 60. leta starosti
  • za rezervne in upokojene častnike od poročnika do stotnika; do 65. leta starosti
  • rezervne in upokojene častnike od majorja do generalskih činov; vsaj do 70. leta starosti.

Obveznih rednih rezervno-mobilizacijskih vpoklicev pa bi bili oproščeni vojaški obvezniki (od navadnega vojaka do najvišjega častnika) z zdravstvenimi težavami in obvezniki, ki so na začasnem oziroma na daljšem bivanju v tujini.

Ugodnosti, ki bi jih imeli po odsluženem vojaškem roku obvezniki, ki bi klasično odslužili vojaški rok in za njihova redna rezervno-mobilizacijska vojaška usposabljanja:

  • oba tipa klasičnega služenja vojaškega roka (z orožjem in brez orožja) bi se jim štel v delovno dobo in bi jim za čas služenja pripadal del pokojnine, medtem ko pa se civilno odslužen vojaški rok ne bi štel v delovno dobo. Poleg tega obveznikom, ki bi odslužili vojaški rok civilno, ne bi pripadala nobena pokojnina za čas njihovega civilnega služenja.
  • redni rezervno-mobilizacijski termini bi bili plačani in bi vpoklicani rezervisti poleg svoje celotne plače, ki bi jo prejeli od svojega delodajalca, od ministrstva za obrambo RS prejeli še dodatek na plačo za njihovo rezervno usposabljanje, njihovi delodajalci pa bi prejeli od ministrstva za obrambo RS denarno nadomestilo za odsotnost njihovih zaposlenih od dela v času rezervno-mobilizacijskih vpoklicev, da bi tako lahko tem zaposlenim, ki bi bili zaradi rezervnih vpoklicev odsotni od dela, izplačali celotno plačo, brez da bi bila njihova podjetja zaradi tega v izgubi.
  • tisti vojaški obvezniki, ki bi vojaški rok služili klasično z orožjem, bi po odsluženem vojaškem roku pod določenimi pogoji, ki bi jih določal zakon, imeli možnost zaposlitve v vojski, policiji in v varnostno-obveščevalnih službah če bi to želeli oziroma bi si kot varnostniki v zasebnih varnostnih družbah lažje pridobili orožni list in s tem pravico do nošenja orožja na delovnem mestu.

Poleg tega bi tisti vojaški obvezniki, ki bi služili vojaški rok klasično z orožjem, imeli vso pravico in možnost za pridobitev orožnega lista:

  • kot člani lovskih družin
  • kot športni strelci
  • za lastno varnost ter varnost njihovih družin in imetja

Te zgoraj navedene pravice, možnosti in ugodnosti bi jim bile odvzete v primeru storitve kriminalnih dejanj oziroma duševnih motenj in drugih stvari ki bi povečale možnost za nedovoljeno uporabo orožja oziroma za zlorabo pravice do nošenja orožja.

Kot zagotovilo, da je vojaški obveznik resnično usposobljen za imetje orožja v posesti, ter njegovo pravilno uporabo in varno ravnanje z njim, bi morala ob zaključku služenja vojaškega roka strokovno ugotoviti in pisno potrditi vojaška enota v kateri bi vojaški obveznik odslužil vojaški rok.

Tako bi Slovenija prevzela kombiniran model naborniške in profesionalne vojske.

Domovinska liga prav tako podpira uvedbo mejne vojske na mejah Republike Slovenije, ki bi preprečevala nezakonit vstop migrantov in drugih oseb, ki bi želeli ilegalno vstopiti v državo Republiko Slovenijo.

Eden od pomembnih argumentov za ponovno uvedbo splošne vojaške obveznosti je mdr. tudi v tem, da če želimo dolgoročno pridobiti čim več kvalitetnih kadrov za kasnejšo morebitno zaposlitev v vojski, policiji, varnostno-obveščevalnih službah, zasebnih varnostnih družbah in kvalitetne kadre za politiko, ki bi se vsaj delno spoznali na obrambne in notranje zadeve, je nujna ponovna uvedba splošne vojaške obveznosti.

Naredil bom eno primerjavo. Vsi ki imajo dokončane podiplomske in visokošolske študije ter dokončana srednješolska in osnovnošolska izobraževanja, so morali nekoč obvezno obiskovati osnovnošolski program. Nekateri od teh se po zaključeni osnovni šoli niso več izobraževali, nekateri pa so nadaljevali in zaključili šolanje od srednje šole do doktorata. A če ne bi bilo uvedenega obveznega osnovnošolskega izobraževanja pa je veliko vprašanje, koliko bi se jih sploh odločilo za kakršnokoli izobraževanje.

Podoben primer pa je v zvezi z uvedbo obveznega služenja vojske. Nekateri po odsluženem vojaškem roku ne bi videli svoje prihodnosti v zaposlitvi v vojski, policiji, varnostno-obveščevalnih službah in zasebnih varnostnih družbah, za nekatere pa bi bilo obvezno služenje vojaškega roka »odskočna deska« za nadaljnjo zaposlitev v represivnih organih.

Sigurno pa se lahko pridobljena znanja in discipline, ki jih lahko nekdo pridobi med služenjem vojaškega roka prenese tudi na različne poklice in znanja, ki jih bo potreboval v življenju. Argument za ponovno uvedbo vojaške obveznosti je mdr. tudi v tem, da tako množičen in raznolik organ kot je vojska potrebuje raznolike tipe ljudi z različnimi talenti, sposobnostmi, znanji ter z raznolikimi tipi in stopnjami izobrazbe.

Poleg tega je za varno državo nujno potrebno, da ima poleg aktivnih pripadnikov oboroženih sil usposobljene tudi rezervne pripadnike. Starejši in še moje generacije se še dobro spominjamo slovenske osamosvojitvene vojne, vojne na Hrvaškem ter vojne v Bosni in Hercegovini. Današnje generacije, ki sploh niso služile vojske, danes ne bi bile več kos izvedbi slovenske osamosvojitve ter obrambi neodvisnosti, samostojnosti in suverenosti države Republike Slovenije v obdobju osamosvojitvene vojne. Spomnimo se le, da so branitelji slovenske osamosvojitve pa tudi hrvaške in bošnjaške nekaj let prej morali obvezno služiti vojsko. Zgolj NATO nam ne bo pomagal če si ne bomo pomagali tudi sami.

V upanju, da ne bo zvenelo preveč patetično bi proti koncu izrazil misel, da bi morda ponovna uvedba obveznega služenja vojaškega roka postopoma prinesla v »resne« slovenske politične stranke nekoliko več državotvornosti v smislu, da bi politične stranke razvile kulturo, da bi na politične funkcije kandidirale politike, ki so klasično z nošenjem orožja odslužili vojaški rok, ker bomo le tako na odgovorne položaje dobili može, ki se spoznajo na vodenje države, saj državotvorno in strokovno vodenje države mdr. pomeni tudi poznavanje in obvladovanje vodenja represivnih organov. Strokovno in državotvorno vodenje države ne temelji zgolj na poznavanju gospodarstva, financ, kmetijstva, šolstva, kulture, znanosti in diplomacije, ampak kot sem že omenil tudi na poznavanju in sposobnosti pravilnega vodenja represivnih organov. Znano zgodovinsko dejstvo je, da so bili vsi uspešni politiki oziroma državniki od antike, srednjega veka, novega veka do nedavnega možje z odsluženim vojaškim rokom oziroma nekdanji vojaki, častniki če ne celo vojskovodje, ki so se mdr. zelo dobro spoznali na vodenje represivnih organov. Ti so sooblikovali svetovne civilizacije, ne pa osebe, ki vojašnic »niso videle od znotraj« oziroma »nikoli ne prijele za orožje«.

Čisto na koncu bi omenil, da Domovinska liga nasprotuje obveznemu služenju vojaškega roka za ženske, ker kot tradicionalno-konservativna stranka podpira klasične delitve na moške in ženske spolne vloge, funkcije in naloge. Obvezno služenje vojaškega roka za ženske namreč ne bi bilo skladno z našim stoletno-tisočletnih izročilom, ki ima tradicijo od antike do krščanstva in bi pomenil neke vrste socializem oziroma uvajanje »poenotenja« oziroma v določenih primerih celo »zamenjave« spolnih vlog.

MATIJA ŠORLI – član programskega sveta Domovinske lige za obrambo in predsednik nadzornega odbora stranke

Delite naprej