Poznamo za Slovenijo dve skrajni različici zakona o posedovanju orožja. Ena bi bila ameriška (predvsem teksaška) po kateri je mogoče kupiti orožje povsem nekontrolirano na isti način kot npr. kruh. V ZDA (predvsem v Teksasu) lahko vsak prebivalec kupi orožje brez kakršne koli kontrole, brez zdravniških pregledov, preverjanja znanja o rokovanju in varnemu ravnanju z orožjem.

Poleg tega policija velikokrat tam ne hrani podatkov o orožju, ki ga lastniki posedujejo. Druga skrajnost pa je aktualna slovenska zakonodaja o posedovanju orožja, ki je skrajno restriktivna, ki ljudem zelo otežuje imeti v posesti orožje in jim v veliki meri tudi otežuje pravico, da branijo sebe, svoje družine in premoženje. Poleg tega zlasti starejše in velikokrat tudi srednje socialistično vzgojene generacije širijo prepričanje, da je imeti orožje v posesti zlo, da če bodo imeli ljudje orožje v doma se bodo pobijali oziroma da se bo povečalo število kriminalnih dejanj. Po navadi se ožigosa ljudi, ki bi radi posedovali orožje doma za skrajneže in potencialne nasilneže. Pozablja pa se, da tudi ta skrajno restriktivna aktualna slovenska različica zakonodaje o posedovanju orožja za Slovenijo sploh ni več varna oziroma zna biti v prihodnosti ko se bodo zamenjale generacije še nevarnejša. Z preveč restriktivnim omejevanjem imeti orožje doma lahko dosežemo ravno nasprotni učinek. Na primer; nekdo, ki želi nekoga ubiti lahko na nelegalen način (na »črnem trgu«) kupi orožje, nekoga ubije, zabriše sledove kaznivega dejanja, po umoru odvrže orožje stran, policiji pa bo tako zelo oteženo iskanje morilca. Poleg tega lahko na nelegalen način kupijo orožje duševno motene osebe in osebe, ki ne znajo delati z orožjem, tako zlahka nastanejo nesreče pri delu z orožjem. Še hujše posledice kot jih ima naša aktualna zakonodaja o posedovanju orožja pa bi lahko imela za Slovenijo ameriška zakonodaja o imetju in nošenju orožja. Če bi imeli v Sloveniji teksaško zakonodajo o imetju in nošenju orožja bi še lažje in na legalen način prišle do orožja osebe, ki bi načrtovale umor, umor izvedle, zabrisale sledi in orožje vrgle stran in duševno motene osebe ter osebe, ki ne bi znale delati z orožjem in bi bile morebitne posledice tega nasilje z orožjem v družini, nad okolico in različne nesreče pri ravnanju z orožjem. Tako imenovana srednja pot pa bi bila zakonodaja o posedovanju orožja, ki bi bila podobna švicarski. V Švici imajo državljani, ki so odslužili vojaški rok in hodijo na mobilizacijska usposabljanja doma v posesti orožje. Sam sem v enem od svojih prejšnjih člankov z naslovom:

»Domovinska liga se zavzema za ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka po modelu, ki bi bil podoben švicarskemu«, mdr. navedel, da bi imeli državljani po odsluženem vojaškem roku možnost, da imajo v posesti orožje pod pogojem če niso storili kaznivih dejanj z obeležjem nasilja in če so duševno zdravi. V primeru storitve kaznivih dejanj z obeležjem nasilja ali v primeru če bi zaznali pri ljudeh različne duševne motnje oziroma ostale nesposobnosti, da imajo lahko doma v posesti orožje pa bi se jim pravica do imetja orožja odvzela.

Tako bi slovenski državljani lahko prišli do orožja na štiri načine:

  • zaposlenim v vojski, policiji in varnostnih službah ter članom lovskih družin bi avtomatično pripadala pravica do posedovanja orožja doma. Varnostnike, ki še niso usposobljeni za rokovanje in varno ravnanje z orožjem bi se jih lahko v okviru službenih izobraževanj za to usposobilo
  • s ponovno uvedbo služenja vojaškega roka po švicarskem modelu. Moške državljane Republike Slovenije bi se med služenjem vojaškega roka usposobilo in vzgojilo za varno rokovanje in ravnanje z orožjem, po odsluženem vojaškem roku pa bi lahko imeli v doma v posesti orožje. Ta pravica pa bi jim bila odvzeta v primeru duševnih motenj in storitve kriminalnih dejanj
  • osebe, ki niso zaposlene v vojski, policiji in na področju zasebnega varovanja, ki niso člani lovskih družin ter ki niso služile vojaškega roka pa bi želele imeti v posesti orožje doma, bi morale opraviti določeno izobraževanje in usposabljanje, kjer bi se jih usposobilo in vzgojilo za varno rokovanje in ravnanje z orožjem. Poleg tega bi pred nakupom orožja morale opraviti obvezen zdravniški pregled in od pristojnih organov dobiti potrdila o nekaznovanosti z obeležjem nasilja.
  • osebe, ki so v preteklosti odslužile vojaški rok oziroma so bile zaposlene v vojski, na policiji, varnostnih službah oziroma so bile člani lovskih družin in so v preteklosti že imele dovoljenje za posedovanje in nošenje orožja sedaj pa ga nimajo več pa bi opravile krajše obdobno strokovno izpopolnjevanje, kjer bi obnovile znanja o varnem rokovanju in ravnanju z orožjem. Prav tako bi morale opraviti obvezen zdravniški pregled in dobiti potrdilo o nekaznovanosti na področju obeležja z nasiljem.

Vsi imetniki orožja bi morali obvezno pred prevzemom orožja podatke o svojem orožju prijaviti policiji, policija pa bi imela zabeležene podatke o lastnikih orožja in o njihovem orožju.

Poleg tega bi morali spremeniti slovensko zakonodajo v smeri, ki bi omogočala, da bi državljani Republike Slovenije dobili večje zakonske pristojnosti in pooblastila, da bi lahko z orožjem branili sebe, svoje družine in imetje. Tako bi s tem »ubili dve muhi na en mah«. Po eni strani bi se olajšalo državljanom Republike Slovenije, da bi lahko branili sebe, svoje družine in premoženje, po drugi strani pa bi se lažje preprečevalo različne zlorabe in nesreče pri ravnanju z orožjem.

Poleg tega bi policija lastnika orožja v primeru če bi s svojim orožjem zagrešil kako kriminalno dejanje oziroma nasilje nad drugimi lažje našla, ker bi imela na policijski postaji zabeležene podatke o njegovem orožju in bi se ji s tem olajšalo iskanje lastnika orožja oziroma povzročitelja kaznivega dejanja oziroma kriminala. Tako bi vsak imetnik orožja »trikrat premislil» ali bi s svojim orožjem, ki bi ga imel legalno v posesti zagrešil kakršno koli kaznivo dejanje oziroma kriminal, ker bi ga policija s tem hitreje našla in bi bil nato ustrezno obravnavan in kaznovan ter bi za to nosil posledice (mdr. poleg ustrezne kazni tudi odvzem orožja).

V primeru če bi državljani Republike Slovenije pod določenimi restriktivnimi pogoji lahko imeli orožje legalno doma, bi lažje razvili zdravo kulturo ravnanja z orožjem in s tem posredno lahko tudi večjo obrambno varnost države, ker bi lahko tudi sami redno vadili z orožjem kot športni strelci na streliščih, redno bi morali orožje vzdrževati, tako bi bil povprečni Slovenec in slovenski državljan bolj usposobljen za obrambo države.

Nekdo se bo pri branju tega članka morda vprašal: »Kako pa naj lahko vnaprej predvidimo, da lastnik orožja ne bo duševno zbolel in z orožjem povzročil kakšno kaznivo dejanje?« Odgovor na to vprašanje je tak: »Noben zakon ni popoln in ima svoje »luknje« oziroma prednosti in pomanjkljivosti, a tudi pred izdajo vozniških dovoljenj bi se bilo smiselno vprašati: »Ali moremo vnaprej predvideti, da nekdo ne bo sedel za volan pod vplivom drog ali alkohola in povzročil prometno nesrečo?« Po tej logiki je mnogim osebam nevarno izdajati vozniška dovoljenja, saj se zgodi veliko več prometnih nesreč prav zaradi tega, ker veliko posameznikov vozi pod vplivom drog, alkohola oziroma pod vplivom različnih duševnih motenj, kot pa je zagrešenih kaznivih oziroma kriminalnih dejanj z orožjem, ker imajo lastniki orožja duševne motnje oziroma so alkoholizirani ali pa pod vplivom drog. Poleg tega se veliko več nasilja in strelskih pohodov naredi z ilegalno pridobljenim orožjem kot pa z legalno pridobljenim orožjem.

Sedanja zakonodaja o posedovanju orožja je zastarela in vsebuje socialistične elemente. V socializmu in še po slovenski osamosvojitvi je do nedavnega taka zakonodaja funkcionirala, ker so bile starejše in današnje srednje generacije vzgojene socialistično in pacifistično ter so spoštovale skrajno restriktivno zakonodajo o posedovanju orožja, a sedanje mlade generacije pa je ne velikokrat bodo več, za njih bo »prepovedan sad« še veliko slajši kot pa dovoljen, zato je bolje, da se sodobni populaciji pod določenimi pogoji dovoli imeti v posesti orožje, a ljudje morajo biti za to ustrezno usposobljeni in vzgojeni. Če pa se bo še naprej tako oteževalo imeti v posesti orožje pa je potencialno velika nevarnost, da si bodo mladi ljudje kupovali orožje nelegalno in bodo potemtakem posledice še veliko hujše.

Na koncu bi naredil še primerjavo med ZDA in Švico. V ZDA kjer imajo skrajno svobodno zakonodajo o posedovanju in nošenju orožja je kar veliko strelskih pohodov in nasilja lastnikov orožja nad lastno družino in okolico, v Švici kjer pa je posedovanje orožja prav tako dovoljeno, a pod bolj restriktivnimi pogoji in imajo Švicarji zato veliko višjo kulturo ravnanja z orožjem kot Američani pa je zelo malo nasilja imetnikov orožja nad družino in okolico. Zadnji če ne celo edini strelski pohod v Švici je bil leta 2001, ko je neki moški streljal na predstavnike kantonskega parlamenta kantona Zug ter ubil 14 ljudi in nato sebe, medtem ko pa se v ZDA razni strelski pohodi dogajajo relativno pogosto, veliko pa je tudi nasilja lastnikov orožja nad lastno družino in okolico.

MATIJA ŠORLI-član programskega sveta Domovinske lige za notranje zadeve in predsednik Nadzornega odbora stranke

Delite naprej