Hvala vsem podpisnikom peticije Najprej Slovenija, ne Albanija.

Zelo smo zadovoljni z odzivom na našo pobudo stop albanizaciji, ki je presegla naša najbolj optimistična pričakovanja. V 14 dneh nam je uspelo zbrati preko 11.000 podpisov. Res lep uspeh.

To pomeni, da je DOM zaznal velik družbeni problem, ki moti veliko število Slovencev, to je, da po svoji krivdi postajamo tujci v lastni domovini. 
V okviru zbiranja podpisov za peticijo smo v zadnjih dveh tednih opravili več pogovorov z uradnimi institucijami, ki jim lahko očitamo kršitev 11. člena Ustave RS, ki pravi, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina in na obmejnih območjih italijanščina ter madžarščina ter 3. člena Ustave RS, ki konstitutivno vlogo v RS pripisuje slovenskemu narodu. Naše spoznanje je, da na Slovenskem Slovenci nismo več gospodarji, ampak smo podlegli leporečju multikulturalizma in lažnega človekoljubja. Naj vas spomnimo, da smo problematizirali poučevanje albanskega jezika za albanske učence v III. OŠ v Celju na stroške slovenskih davkoplačevalcev ter uradovanje OŠ Jakoba Aljaža v Kranju v albanskem jeziku tako z albanskimi kot slovenskimi starši. 

Naj povzamemo spoznanja:

1. Uradnim institucijam (konkretno MO Kranj in OŠ Jakoba Aljaža v Kranju) se ne zdi sporno, da uradujejo v albanskem jeziku. Naše opozorilo, da je uradni jezik v Kranju slovenščina, so označili za politikantstvo in svoje podpiranje albanizacije opravičili z bojem proti epidemiji koronavirusa. Za nas je šiptarizacija Slovenije in protiustavno delovanje hujše od epidemije korona virusa.

2. Inštitutu Isa, nosilcu projekta medkulturnosti ter ravnatelju III. OŠ v Celju se zdi nekaj najbolj normalnega, da se albanski učenci v slovenski osnovni šoli na stroške slovenskih davkoplačevalcev učijo albanščine. Učenje albanščine naj bi bila po njihovem razmisleku osnova za obvladovanje slovenskega jezika. Albanščina je slovenščini podobna približno toliko kot kitajščina, to jim bo res pomagalo. Prepričani smo, da je naravna pot integracije znanje slovenskega jezika, ne albanskega in da je temeljna naloga prišlekov, da naš jezik posvojijo. Brez znanja slovenskega jezika integracija ni možna. Občevanje v albanščini v šolah to integracijo otežkoča ali celo onemogoča. Opažamo, da imajo državne institucije svojevrsten pogled na integracijo. Da naj bi se avtohtono slovensko prebivalstvo prilagajalo prišlekom. Narobe svet!

V Domovinski ligi opažamo, da smo v svojih prizadevanjih za spoštovanje Ustave RS in slovenskega jezika osamljeni. Procese albanizacije podpirajo bolj ali manj odkrito vse parlamentarne politične stranke, od Levice, SD, pa tja do SDS. 

V DOM ne želimo podpihovati mednacionalnega sovraštva, želimo pa:

  • da državne institucije spoštujejo Ustavo in občujejo v slovenskem jeziku,
  • da se vsi tujci na svoje stroške naučijo slovenskega jezika in
  • da se potrudijo za integracijo v novo okolje.

Edina vzdržna integracija je, da se tujci prilagodijo nam: jeziku, kulturi, navadam in običajem, ne obratno.

Slovenci imamo samo eno domovino, Slovenijo. Tu smo konstitutiven narod in na nas je skrb, da bo Slovenija ostala slovenska.

Žal samo peticije in opozarjanje na kronične družbene probleme ne bodo dovolj. Obstoječa politična struktura ne kaže interesa za odpravljanje teh odklonov. Zato mora Domovinska liga vstopiti v Državni zbor.

Delite naprej