»Če se svoboda govora odvzame, potem nas lahko neme in tihe peljejo kot ovce v klavnico.« George Washington leta 1783

FB in Instagram sta prepovedala objavo video posnetkov govorov posameznikov, med njimi meni najljubšega Paula Josepha Watsona.

Besna sem, ogorčena sem, vpila bi. Kaj se dogaja s svetom, v katerem smo mislili, da je najhuje za nami, da je za nas in naše otroke samo še sonce in sreča. Osebna sreča seveda ni odvisna od tega, ali bo Watson še smel objavljati svoje video posnetke, svoje ogorčenje nad stanjem duha prve polovice 21. stoletja, pa vendar. Ali sem lahko osebno zadovoljna, če vidim, da je ta svet še slabši kot je bil, ko sem se rodila. V letih pomanjkanja, letih obnove, elektrifikacije in industrializacije, ko so me našemili v modro kapico in zavezali rdečo rutko, da sem odrecitirala zaprisego tovarišu Titu in socialistični Jugoslaviji. Nismo imeli veliko,kljub vsemu pa so nekateri imeli črne mercedese z rdečimi tablicami, ki so na zunaj opozarjali, da so v njih »boljši« tovariši, borci za svoj standard. Ko so ljudje začeli potihem negodovati, ko so videli tako označene avtomobile pred različnimi lovskimi kočami, so preprosto spremenili zakon in ukinili rdeče tablice. Tovariši, bolj enaki med enakimi, so nato bolj ali manj anonimno parkirali vozila pred počitniškimi hišicami, pred vilami, zaplenjenimi »vojnim zločincem«, pred stanovanji, kjer so si postregli z brhkimi in jedrimi tovarišicami. Vendar ljudje so vedeli. Ljudje so opazovali in govorili. In potem so bili preganjani zaradi besed, zaradi zapisov, sedeli leta v zaporih. Obsojali so celo svoje kolege, sodnike, za misli, ki so jih ti zapisovali v svoje dnevnike, ker jih niso mogli zadržati in utišati v sebi.

Pa je minilo, zato da se je vrnilo v še hujši obliki. Ko ti prisluškujejo od daleč, ko si izborijo pravico, da ti lahko prisluškujejo tudi, če ne vedo telefonske številke, torej prisluškujejo razgovoru, ki ga ima kdorkoli s komerkoli. Ko ti sledijo s kamerami, ki jih nameščajo za tvojo varnost, kot pravijo, ko kontrolirajo preko plačilnih kartic koliko si kupil, kje si kupil, komu si kupil…. Je to svoboda? Ne, nikakor! To ni tista svoboda, za katero so nekateri bili leta 1991 pripravljeni žrtvovati življenje, nekateri so ga celo žrtvovali, da njihove otroke sedaj enkrat na leto sprejme predsednik države in jim pove, da je ponosen. On je ponosen, oni so ostali brez očeta, moža… Sedaj ni dovolj, da se izvaja nadzor posameznikovega življenja, preko njegove lastne objave na FB ali Instagramu, ne, sedaj so še dodatno ustanovili komisijo,da preverja, ali je objavljeno življenje posameznika, skladno z zahtevami vladajočih. S tem so utišali svoje kritike, zato nam grozijo s kazenskimi postopki, zato ne smemo vedeti, kaj sprejema parlament v Sloveniji, v Ljubljani, zato Marakeški sporazum ni bil niti preveden, znanje angleščine pa je po Alenki Bratušek, ki sedi v vladi, pokazala tudi Violeta Tomić. Kakšno je šele znanje tistih, ki si ne upajo spregovoriti v tujini, če je znanje teh dveh gospa tako slabo, onidve pa tako samozavestni?

Pred kratkim smo izvedeli, da je Evropska ljudska stranka rekla, da se bo povezovala samo s socialisti in liberalci, ki so samo ena izmed ločin socialistov. Saj smo vedeli, vedeli ko se je z aklamacijo sprejel Marakeški sporazum, vedeli ko so napadali Poljsko, Madžarsko in ko molčijo ob nasilju na francoskih ulicah. Kot so verjetno vedeli ob začetku 2. svetovne vojne, ko je Nemčija zasedla Sudete, pa se enako vsi molčali. Sedaj je podobno, črno na rdečem. Zlizani v eno skupino z željo po obvladovanju Evrope in Evropejcev jih je zmotil samo Trump in sedaj tudi Orban.

Obama, ki j je leta 2009 prejel Nobelovo nagrado za mir je nato pričel z vojnami. Bombardiranje Afganistana je terjalo ogromno smrtnih žrtev, nato so sledili Pakistan, Libija, Jemen, Somalija, Irak, Sirija…. In Evropa ga je častila, ga sprejemala kot kralja, ga gostila, posledice njegovih vojn pa čutimo sedaj ravno mi v Evropi. Stotisoče migrantov sprejemamo, ker je bil očitno tak dogovor med Nobelovim nagrajencem in kanclerko Merkel. Danes vemo, da nič ni slučajnega, danes vidimo, da sta Evropi dve, tista, ki se je izvila izpod škornja komunizma in druga, ki stopa po Evropejcih še s težjim škornjem, škornjem t.i. politične korektnosti, antikatolištva, borbe proti beli rasi in je polna sovraštva do evropske zgodovine. Zibelka naše zgodovine je Sredozemlje, so tudi Sirija, Irak, Jordanija, Egipt, Turčija.. Tam je že omagala pod islamom in sedaj želijo enako narediti tudi v Evropi. Evropski parlament je sprejel,v posmeh zdravi pameti, resolucijo o Afriki, o odškodninah, ki jih Evropa dolguje črni celini, ni pa sprejel resolucije o odškodninah, ki jih Turčija kot naslednica Otomanskega cesarstva dolguje Evropi, ali ki jih Turki dolgujejo Armencem, Kurdom. Ni sprejel resolucije o odškodnini, ki jo Rusija kot naslednica Sovjetske zveze dolguje vsem vzhodnoevropskim državam, niti resolucije o odškodnini, ki jo afriška plemena dolgujejo Španiji in Portugalski, ker so ugrabljali njune prebivalce in jih prodajali za sužnje.

In največja stranka EPP je končno spregovorila z jasnim glasom skozi usta stasijeve agentke Angele Merkel, da se bo povezala samo s socialisti. Ej, moj Šarec, kakšna napaka je bila odklonitev povezave s SDS, saj ste vsi socialisti, a ne?