Javno šolstvo je, skupaj z mediji in pravosodjem, glavni krivec za stanje v naši državi. Šolski sistem je tisti, ki pri mladih spodbuja nezanimanje za javne zadeve. Res je, da ima levica monopol nad šolstvom, a tudi nobena »desna« vlada ni naredila ničesar. Žalostno je, da je slovenski šolski sistem danes bolj ideološko obremenjen, kot je bil konec osemdesetih.

Sama sem imela srečo, da sem hodila v zasebno šolo. Ne samo to, ampak zasebno katoliško gimnazijo pod okriljem salezijancev. In če bi se še enkrat odločala, bi izbrala isto. Zakaj? Zato, ker mi je ta šola omogočila, da sem ohranila svoje vrednote, ki jih mnogi izgubijo prav v srednješolskih letih. Ponavadi zaradi neverujočih sošolcev, ki so danes praviloma v večini v skoraj vseh srednjih šolah. Nekaterim dijakom vero priskutijo ateistični pogledi učiteljev, ki med snov predmeta, na primer zgodovine, vtkejo sovraštvo do Cerkve. Učitelji zgodovine imajo nemara najpomembnejši vpliv na našo družbo med vsemi pedagoškimi delavci. Oni se odločijo, katero »verzijo« zgodovine bodo predstavili. Saj veste, da ima zgodovina – sploh slovenska – več različic. No, in ker so v otrocih in dijakih, preden je predmet zgodovina sploh prišel na urnik, že uspešno ubili kreativnost, se »zgodovinska dejstva« naučijo le na pamet, papagajsko. Primeri »zgodovinskih dejstev:«

Samo Cerkev je izkoriščala ljudi in zažigala čarovnice.

Če nas komunisti ne bi osvobodili, bi še danes govorili nemško.

Domobranci so kolaborirali s Hitlerjem – IZDAJALCI!

Žrtve povojnih pobojev ne obstajajo.

V Jugoslaviji so bili vsi enakopravni.

V Jugoslaviji ni bilo političnih zapornikov.

Vem, da bi mnogi med vami lahko ta seznam še podaljšali. Žalostno je, da bi ga lahko podaljšali celo z dejanskimi tviti iz leta 2019, ko nekateri še vedno objokujejo Jugoslavijo, pri tem pa (namerno?) pozabljajo na rezultat plebiscita o samostojnosti Slovenije. Udeležba: 88,5 %. Rezultat: 95 % za samostojno in neodvisno Slovenijo.

Danes, skoraj 30 let kasneje pa: udeležba na evropskih volitvah 28,9 % in slovenske osnovne šole iščejo učitelje, ki znajo albansko. In kaj ima pri vsem tem šolstvo?
Dovolite, da navedem nekaj primerov, kako zgrešen je naš šolski sistem.

a) Učiteljica otrokom vrne teste za matematiko. Otrok jo pride vprašat, zakaj mu ni štela točk pri nalogi, kjer je napisan postopek in pravilen rezultat. Njen odgovor: »Letos smo se učili reševanja takšnih nalog na drug način. Ta, ki si ga uporabil ti, pa pride na vrsto šele drugo leto.«

b) Mama osnovnošolskega fantka predlaga, da bi na šolsko igrišče postavili hlod, da bi otroci lahko plezali, ga praskali in opazovali proces trohnenja. Predlog je zavrnjen, ker navaden hlod nima testa o varnosti in primernosti za otroška igrišča.

c) V Nacionalno preverjanje znanja za športno vzgojo dajo tako nenavadno nalogo iz znanja košarke, da je ne znajo rešiti niti poklicni košarkarji, niti minister za šolstvo. Ta primer je prišel v javnost in požel mnogo zgražanja.

Medtem pa: otroci niso finančno pismeni, ne poznajo Ustave, ne vedo ničesar o zakonih, ne znajo zagovarjati svojih stališč, ne poznajo načinov za zmanjšanje vplivov stresa na njihovo telo in življenje, ne vedo ničesar o zdravju, niso sposobni kritičnega mišljenja, ne znajo iskati resnice in dejstev in niso niti približno pripravljeni na partnerske odnose, v katere vstopajo vsako leto mlajši.

Namen šole in vsakega dobrega pedagoga bi moral biti otroka pripraviti na življenje. To se počne tako, da učitelj spoštljivo predstavlja vse možne teorije in ničesar ne predava kot sveto resnico, saj znanost ves čas napreduje in podira stara prepričanja. Torej: predstaviti evolucijo in kreacionizem; povedati, zakaj je za nekatere Pluton planet, za druge pa ne; razložiti razloge v podporo teoriji, da smo prišli izza Karpatov in tiste, ki temu nasprotujejo; pokazati učencem različne načine računanja poštevanke (verjamem, da tudi vi poznate samo enega – nauči se na pamet, pa vendar obstaja morje različnih pristopov), predstaviti otrokom vse načine, ki preprečujejo zanositev, in jim povedati o njihovih slabostih in stranskih učinkih.

Šolski sistem bi moral otrokom celovito predstaviti vse možne poglede, dokaze za in proti različnim teorijam o določeni temi, jih o njej polno informirati, jih naučiti kako stvar preučiti z vseh zornih kotov, različnih virov in pristopov. Namesto tega pa zahteva od otrok poslušnost, faktografsko znanje in popolno sprejetje »resnice,« ki jim je predstavljena. Otrok, ki dvomi ali se z učiteljevimi nazori ne strinja, je premnogo krat kaznovan, njegova vedoželjnost pa ubita.

Dandanes pa se šolska doktrina – tako kot vsi postulati levice 21. stoletja – krega sama s seboj. Otroci se pri biologiji učijo, da je XX kromosom, ki določa ženski spol, XY pa moškega, medtem ko se na »delavnicah« pod taktirko aktivistov teorije spola učijo o tem, da je spol nekaj, kar nima veze z biologijo in si ga lahko izbira vsak sam.

Današnji starši potrebujejo zelo veliko energije, če želijo otroke vzgajati v skladu s svojimi vrednotami. Namesto da bi šola staršem pomagala pri vzgoji, šola stvari zgolj otežuje. Biti mama ali oče danes zaradi ideološko obremenjenega šolskega sistema, kjer abnormalno postaja normalno, postaja zelo naporna vloga.

Ne bi me presenetilo, če bi se povečalo število staršev, ki nasprotujejo norostim v javnem šolstvu, in bi se tako odločali za šolanje na domu.

Sicer pa mi je jasno, da se šolski sistem ne bo spremenil. Globoka država v naši državi namreč ne želi velikega števila kreativnih in kritično mislečih posameznikov. Tako ne bi mogla krasti milijard namenjenih zdravstvenemu sistemu in Jankovićevim tako zlahka odpisati 29 mio € dolga, sosedu Janezu pa zarubiti in prodati hišo zaradi neplačanega računa v višini 150€ ali Franclja kaznovati s 1000 € za pomoč pri pokrivanju strehe daljni sorodnici.