Mnogi od vas ste tudi v zvezi s pripravami na shod oz. protest Rešimo Slovenijo 10.10. v Ljubljani zatrjevali, da v Sloveniji ni alternativnih politikov in da ni nove politike, ki bi ji zaupali in očitali organizatorjem shoda pretekle napake. Kot prvo mislim, da nihče s podpisom Lizbonske deklaracije in podobnih aktov v preteklosti niti v najhujši nočni mori ni mogel misliti, kaj se bo z odprtjem meja s strani Angele Merkel v letu 2015 zgodilo. Posledice za Evropo so bile hujše od vsakih predvidevanj. O ekonomskih zdrsih nekaterih politikov, tudi takih, za katere je bilo na sodiščih dokazana njihova nedolžnost, ne bi izgubljala besed. Nikogar konkretno ne zagovarjam, toda sami veste, da velikokrat izrečena laž postane resnica.

Po drugi strani so Slovenci zaradi drobtinic z bogatinove mize in drobnih bombončkov pripravljeni vedno znova reciklirati predvsem dosedanje politike leve opcije ali so s svojo odsotnostjo na volitvah in na tem shodu spet pomagali vzdrževati status quo v Sloveniji. No, nekateri smo se, kljub nekaterim opravičenim pomislekom, shoda udeležili, ker si želimo v Sloveniji spremembe na boljše. Časi se spreminjajo in mi z njimi. Za razliko od prejšnjih deklaracij, je bil podpis Marakeškega sporazuma že zavestno zlonamerno dejanje sedanje vlade, ki se je zavedala posledic, ki bodo in so že s podpisom tega sporazuma za državo nastale.

To, kar se v Evropi in v Sloveniji dogaja, bi nas moralo zelo skrbeti. Z ilegalno in legalno imigracijo Slovencem grozi, da bomo postali manjšina in tujci v lastni državi. Nekatere skupine novih prebivalcev naše države že zahtevajo uporabo tujih jezikov v Sloveniji, kot posledico pa vidimo, da v nekaterih mestih že zahtevajo znanje drugih jezikov v državnih organih.

Morali bi se torej, vprašati, kakšna politika nas bo obranila nevarnosti in ohranila kot narod. Seveda vidimo, da tudi slovenska opozicija taki politiki preveč podlega. Je pač del evropske koalicije EPP, ki je odkrito nadnacionalna ter odkrito podpira uvoz in prerazdelitev migrantov po Evropi. Podpira tudi program Erasmus, ki uvaja agendo LGBT v naš šolski sistem in s tem gotovo ne prispeva pozitivno k ohranjanju tradicionalnih vrednot mladih generacij.

Iz tega dejansko sledi, da potrebujemo novo desnico, ki se bo temu po zgledu novih gibanj Evropi uprla. Vidimo, da je možno voditi suverenistično politiko, ki sta ji lastna država in lastni narod najpomembnejša. To je dokazal Salvini, to je dokazala Le Pen, to dokazujejo AFD. To so populisti v žlahtnem pomenu te besede, ki so nujno potrebni za ohranitev Evrope in njene identitete. S tem mislim seveda identiteto vsakega evropskega naroda posebej in to je za Slovence, kot enega najmanjših narodov življenjskega pomena.

V soboto se je v Kranju zgodil drugi kongres stranke DOM- Domovinske Lige. Njen predsednik Bernard Brščič je poudaril njena osnovna načela, ki se skladajo s tako suverenistično, etnocentrično politiko. Njegove besede so, da SLOVENIJE BREZ SLOVENCEV NE BI BILO IN TUDI NIMA SMISLA. TREBA JE PREPREČITI, DA BI S SEDANJO POLITIKO SLOVENCI POSTALI MANJŠINA V LASTNI DRŽAVI. S POLITIKO RAZNARODOVANJA JE POTREBNO TAKOJ PRENEHATI. Več o načelih in ciljih DOM-a lahko preberete na naši spletni strani.

Cilje je treba doseči odločno, premišljeno in na legalen način, zato vas vabim, da se temu pridružite. Ciljev gotovo ne bomo mogli doseči z neko anarhoutopistično platformo, ki se naslanja zgodovinske ideale iz obdobja pred srednjim vekom.

Osebno samo v taki politiki vidim prihodnost Slovenije kot države in Slovencev kot naroda.

Alenka Viceljo