19. marca (v stari slovenščini 19. sušca) obhajamo god Svetega Jožefa. Sveti Jožef je  bil mož Device Marije in Jezusov krušni oče oziroma rednik. V zapisih v evangelijih se ga omenja v Jezusovem otroštvu, zadnjič ko je bil Jezus star 12 let, ko sta ga Marija in Jožef izgubila na romanju v Jeruzalemu in ga po treh dneh iskanja našla v templju. Kasneje v Jezusovih odraslih letih pa ga evangeliji ne omenjajo več. Sveti Jožef naj bi umrl najkasneje do Jezusovega 18. leta. 

Sveti Jožef je bil po poklicu tesar in je zato zavetnik obrtnikov, rokodelcev in tudi delavcev. Leta 1955 je papež Pij XII. razglasil 1. maj za god Svetega Jožefa delavca. Sveti Jožef goduje dvakrat na leto:

  • 19. marca 
  • in 1. maja 

Sveti Jožef je tudi priprošnjik za srečno zadnjo uro ter zavetnik krščanskih mož, očetov in fantov. Poleg tega pa je tudi zavetnik slovenskih dežel. Največ moških Slovencev (vsaj starejše generacije) ima ime po Svetem Jožefu. God Svetega Jožefa kot zavetnika slovenskih dežel je 19. marca, prav tako pa je 19. marca god Svetega Jožefa kot zavetnika krščanskih mož in očetov. Zato Domovinska liga vsem Slovencem in Slovenkam ter ostalim prebivalcem Slovenije čestita ob tem prazniku. Kot večina sveta je trenutno tudi slovenski narod v resni krizi in preizkušnji zaradi trenutne širitve epidemije korone virusa. Zato ga je v danem trenutku posebno potrebno priporočiti Svetemu Jožefu patronu slovenskih dežel. Prav tako pa Domovinska liga ob tem prazniku čestita tudi slovenskim možem in fantom ob tem prazniku. Slovenska, evropska in zahodna družina je v današnjih časih resno ogrožena ter s tem tudi tradicionalna vloga očetovstva zaradi načrtnega razbijanja družine, zaradi načrtnega razvrednotenja tradicionalne vloge moških, mož in očetov v družini ter družbi, zaradi feminizacije moških in tako imenovane »teorije spolov« po kateri naj bi si lahko vsak »sam izbral svoj spol«. Bolezni, prihod migrantov, islamizacija Evrope in Slovenije pa so logična posledica take politike. 

Vendar pa čim večja je tema tem bolj moramo svetiti z lučjo. Zato naj se ob tem prazniku vsi Slovenci ponovno zavemo temeljev na podlagi katerih se je izoblikovala slovenska narodna identiteta in kaj je bila gonilna sila, da smo Slovenci kot narod obstali in celo prišli do lastne države. Današnja slovenska kultura se je na začetku res izoblikovala na temeljih antične in rimske kulture, dokončno pa se je izoblikovala na temelju krščanstva. Krščanstvo oziroma strogo rečeno katoliška tradicija pa je bilo glavna gonilna sila za slovensko poštenje, zanesljivost, delavne navade, pripadnost družini, tradicionalni vlogi spolov, izoblikovanju slovenske etnologije itd. Res pa je, da je tudi katoliška Cerkev v evropski in slovenski zgodovini vseskozi tolerirala, da so se ohranile nekatere poganske šege in običaji, ki se jih je združilo s krščanskimi navadami in verovanjem. Prav tako je katoliška Cerkev tolerirala, da se je poleg spisov katoliških svetnikov, teologov in mislecev objavljalo tudi spise nekaterih predkrščanskih antičnih in rimskih mislecev. Če pa združimo sporočila krščanskega oziroma katoliškega nauka s spisi nekaterih antičnih in rimskih mislecev, dobimo osnovo za etnocentričen pogled na narodnostno vprašanje. Zgolj prakticiranje takšnih načel je »recept« za ohranitev slovenskega naroda in evropske oziroma zahodne civilizacije. Drugih alternativ za ohranitev slovenskega naroda, slovenskega jezika in slovenske ter zahodne kulture ni. Če želimo, da se bo ohranila slovenska in evropska družina, slovenski narod in evropski matični narodi pa je nujno potrebno ohraniti oziroma vrniti tradicionalno vlogo spolov v družini in družbi. Zato je v kontekstu današnjega praznika potrebno podpreti vrnitev tradicionalne vloge mož, očetov in moških na Slovenskem in v državah kjer domuje zahodna civilizacija.  »Sveti Jožef prosi za naš narod v teh težkih časih«.

MATIJA ŠORLI – član programskega sveta Domovinske lige za kulturo in predsednik nadzornega odbora stranke 

Delite naprej