25. marca (v stari slovenščini sušca) obhajamo praznik Marijinega oznanjenja. Za ta praznik se uporablja tudi izraz »Gospodovo oznanjenje«, a tradicionalen izraz za ta praznik je »Marijino oznanjenje«. Zakaj praznujemo ta praznik prav 25. marca?

Zato, ker je od 25. marca do božiča točno devet mesecev, ženska nosečnost pa traja okoli devet mesecev in se zato na ta dan praznuje, ko je Devica Marija po krščanskem nauku Jezusa deviško od Svetega Duha spočela, ko se je po pričevanju evangelija nadangel Gabriel prikazal Devici Mariji in ji sporočil, da bo postala Mati Božjemu Sinu. Marije pa se vda v Božjo voljo. V spomin na ta dogodek imamo še danes ohranjeno navado molitve Angelovega češčenja, ki se jo tradicionalno moli ob 7. uri zjutraj, ob 12. uri opoldne in zvečer ob večernem zvonjenju Angelovega češčenja oziroma ob večernem zvonjenju Ave Marije. Čas za večerno zvonjenje Angelovega češčenja je sicer ob 18. uri zvečer, a se ga lahko zvoni ob različnih urah (odvisno od tega kdaj se ob določenem letnem času zvečeri). Pri jutranjem in opoldanskem zvonjenju Angelovega češčenja se vedno zvoni samo na en, na največji zvon, pri večernem zvonjenju Angelovega češčenja pa se zvoni na tri zvonove posamično, najprej na srednji zvon, nato na najmanjši in na koncu na največji zvon. Eden od vzrokov za večerno zvonjenje Angelovega čaščenja je tudi zahvala za zmago nad Turki v bitki pri Lepantu v 16. stoletju, ko je evropska krščanska vojska na čudežen način porazila Turke in je bila takrat Evropa obvarovana pred islamizacijo (to pa v današnjem času ponovno dobiva aktualne razsežnosti zaradi vse hujše islamizacije Slovenije in Evrope).

Praznik Marijinega oznanjenja se načeloma praznuje 25. marca, če pa 25. marec pride na nedeljo pa se ga vsaj tradicionalno premakne za en dan naprej na 26. marec. Če pa 25. marec pride v velikem ali pa v velikonočnem tednu, od času od cvetne nedelje (teden pred veliko nočjo) do bele nedelje (teden po veliki noči) pa se ga tradicionalno premakne na ponedeljek po beli nedelji, ki pride osem dni po veliki noči. Po novem koledarju se ga lahko obhaja na ponedeljek, torek in sredo pred veliko nočjo in tudi v tednu po veliki noči z izjemo velikonočnega ponedeljka. Na veliki četrtek, na veliki petek, na veliko soboto, na veliko noč in na velikonočni ponedeljek pa se ga tudi po novem koledarju ne sme obhajati in se ga mora prestaviti na ponedeljek po beli nedelji.

Na praznik Marijinega oznanjenja praznujemo tudi materinski dan, ki se je po slovenski osamosvojitvi že kar lepo »udomačil«. V komunizmu se je praznovanje materinskega dneva nadomestilo s praznovanjem feminističnega »praznika« dneva žena (8. marca), slovenske feministke in levičarji pa še sedaj ignorirajo materinski dan in podpirajo praznovanje 8. marca »dneva žena«.

Domovinska liga ob materinskem dnevu čestita članicam stranke, Slovenkam in prebivalkam Slovenije, ki so matere oziroma pričakujejo otroka. Hkrati pa se zavedamo, da je materinstvo v današnjem času znotraj zahodne civilizacije in tudi v Sloveniji na hudi preizkušnji, saj je feminizem naredil največ škode prav ženskam in otrokom, največ pa nerojenim otrokom. Če se želimo boriti za »pravice žensk« se moramo boriti na tak način, da ženska ostane klasična ženska, ne pa da želi postati ali pomožačena ženska ali pa celo tranvestitka. Moramo se zavedati različnosti moških in ženskih spolnih vlog že zaradi različne moške in ženske narave. Poleg tega pa je potrebno svetovati, da naj se ženska oblači kot ženska (v krila) in da naj nosi dolge ali pa vsaj daljše lase. Te nasveti niso mišljeni kot »zatiranje« žensk, ampak da se bo pri ženskah sploh lahko ohranil klasični ženski izgled. Kot se je potrebno boriti za pravice moških na tak način, da moški ostane klasični moški, se je potrebno boriti za pravice žensk na tak način, da ženska ostane klasična ženska. Eden od razlogov za to je sigurno ta, da nobena od različnih oblik socializacij otrok in mladih ne more toliko storiti za pravilen otrokov in mladostnikov osebnostni razvoj kot primarna socializacija znotraj družine. Primarna socializacija otroka znotraj družine pa lahko pravilno in normalno funkcionira zgolj če otroka vzgajata oče in mati, ki imata klasični moški in ženski izgled ter klasično moško in žensko naravo in če so v družini tradicionalno opredeljene ter razdeljene moške in ženske spolne vloge in funkcije.

Pomembno pa je tudi omeniti, da noseča ženska ni več »gospodarica nad svojim trebuhom«, ker je otrok od spočetja dalje (ne pa od tretjega meseca nosečnosti ali pa celo od rojstva) živ človek in avtonomna osebnost. Zato se morajo družine, država, šolski sistem in družba na vso moč boriti in truditi za ohranitev življenja nerojenih otrok od spočetja dalje oziroma se morajo boriti proti abortusu in proti tako imenovani »kulturi smrti« oziroma nizki rodnosti ter se morajo boriti za spoštovanje očetovstva in materinstva kot ene od temeljnih vrednot in se mora zato spodbujati višjo rodnost v državi z različnimi ukrepi.

Če se teh načel ne bomo držali nam ne bo pomagala nobena »gospodarska rast« oziroma dober standard, ker bomo Slovenci, Evropejci in zahodnjaki počasi postali manjšina na svoji zemlji. Poleg tega pa mlajše generacije zaradi napačne družinske vzgoje in velikokrat zaradi vsaj prikritega ali celo odkritega feminizma, v zadnjem času pa celo zaradi namišljene »zamenjave spolov« oziroma tako imenovane »teorije spolov« po kateri naj bi se vsak »sam odločil« »kateremu spolu naj bi pripadal«, postajajo vse bolj asocialne in osebnostno motene ali pa celo duševno motene. Vse več današnjih otrok in mladih zaradi takšnega načina življenja velikokrat potrebuje strokovno pomoč že v otroštvu in je zato veliko vprašanje kako bodo te generacije funkcionirale v prihodnosti ko bodo odrasle, imele same družino in bodo morda same prevzemale vodilne funkcije v državi in podjetjih. Ali bodo za vse te stvari v prihodnosti zdravstveno, fizično, psihično in osebnostno sploh sposobne če bodo šle stvari v tej smeri naprej kot gredo zadnja desetletja.

Vse te naše zablode pa dobro izkoriščajo muslimani, priseljenci in druge skupine, ki prihajajo zunaj našega krščanskega, evropskega in zahodnega kulturnega prostora in hote ali pa nehote ponujajo tudi kaj dobrega, kar smo tudi Slovenci desetletja in stoletja nazaj poznali in kasneje zaradi socializma, liberalizma in uživaškega hedonizma opustili, a z namenom, da to izrabijo v svoj prid. Mnogi Slovenci pa to njihovo početje »naivno« sprejemajo.

»Dobra plat« omejitve gibanja oziroma karantene, ki smo ji priča tudi pri nas, ki je bila uvedena z namenom preprečitve širjenja korone virusa, je med drugim tudi v tem, da bi bile lahko družine sedaj lahko bolj skupaj in bolj povezane, se posvetile same sebi in da bi bil ta pojav epidemije korone virusa med drugim Slovencem in v kontekstu tega praznika posebno Slovenkam opozorilo, da se moramo bolj zavedati, da bomo morali zelo predrugačiti svoj način življenja in se vrniti k starim stoletja in tisočletja preizkušenim metodam načina življenja. V nasprotnem primeru bo Slovenija postala v prihodnosti v najboljšem primeru podalpska dežela balkanskih narodov, v najslabšem primeru pa podalpska dežela Azijcev in Afričanov, Slovenci pa bomo na lastni zemlji v najboljšem primeru postali manjšina, v najslabšem primeru pa se bo slovenski narod uvrstil med izumrle narode.

MATIJA ŠORLI – član odbora Domovinske lige za kulturo in predsednik Nadzornega odbora stranke

Delite naprej