Slika novice

Pri plačevanju zaposlenih obstajata dve skrajnosti. Ena skrajnost je, da bi se pri tako visokih davkih in mnogih, tudi neupravičenih socialnih ugodnostih, zahtevalo še višanje minimalne plače »po sistemu« Levice in »mesečnikov« ter bi se s tem dodatno obremenjevalo delodajalce oziroma podjetnike. To bi bilo slabo zlasti za lastnike malih in srednjih podjetij. Pretekle izkušnje v razvitih tržnih sistemih kažejo, da je, če se zaposlenim netrezno višajo plače, socialne ugodnosti in pravice, na koncu to slabo prav za zaposlene, saj potem obstaja večja možnost, da zlasti lastniki malih in srednjih podjetij ljudi nočejo več množično zaposlovati, ker se določenim podjetjem to ne splača več.

            Druga skrajnost, ki smo ji priča pri nas, je ta, da imajo zaposleni zaradi previsokih davkov prenizke plače oziroma da je razlika med najnižjo plačo in finančnim nadomestilom oziroma celo socialno pomočjo prenizka. Oziroma, z drugimi besedami povedano, pogosto se pri nas bolj splača živeti od socialne podpore kot pa pošteno delati in živeti od lastnega dela. V skladu s tem se na Slovenskem posledično dogaja kriminal, da morajo velikokrat iskati socialno pomoč na centru za socialno delo tisti ljudje, ki so zaposleni s polnim delovnim časom ter živijo od lastnega dela, ker imajo prenizko plačo, medtem ko mnogi brezdelneži, migranti in drugi prišleki ter „socialni užitkarji“ prejemajo različne vrste neupravičenih socialnih ugodnosti na račun davkoplačevalcev, ki živijo od lastnega dela in imajo zaradi tega prenizke plače ter živijo v revščini pa tudi mala in srednja podjetja so zato davčno preveč obremenjena, kar ni dobro za njihov nadaljnji obstoj ter za razvoj slovenskega podjetništva.

            Alternativa, ki jo v skladu s tem ponujamo v Domovinski ligi:

-znižanje davkov in prispevkov za delodajalce in zaposlene na račun odprave različnih neupravičenih socialnih ugodnosti za razne vrste socialnih užitkarjev in na račun znižanja previsokih „borčevskih“ in drugih pokojnin za osebe iz bivšega komunističnega režima ter socialnih ugodnosti za migrante in preostale prišleke od drugod. To  bi posledično postopoma pripeljalo do bolj vitke in poceni države ter do cenejših položnic, ki jih ljudje plačujejo mesečno;

-odprava določenih prevelikih obveznosti, ki jih imajo delodajalci do zaposlenih. Obvezno je treba poenostaviti postopek zaposlovanja in odpuščanja zaposlenih. To ne bi bilo dobro zgolj za delodajalce, ampak tudi za zaposlene, saj se bo delodajalec, če ima manjše obveznosti do zaposlenih ter če je poenostavljen postopek zaposlovanja in odpuščanja zaposlenih, lažje odločil zaposliti širši krog ljudi, tudi takih, ki imajo manj delovnih izkušenj in ki jih manj pozna. Tako bi postopoma vsakdo, ki hoče delati, lažje dobil tisto službo, ki bi jo bil sposoben kakovostno opravljati. Znano je načelo, da je vsak človek za kaj sposoben, nihče pa ni sposoben za vse, poleg tega pa tudi načelo, da vsak delojemalec sovpada z določenimi delodajalci, noben delojemalec pa ne spada skupaj s katerim koli delodajalcem. Zato je, če želimo, da bo vsak, ki hoče delati, dobil primerno zaposlitev zase, nujen obstoj čim več uspešnih malih in srednjih podjetij, ki imajo večje možnosti zaposliti nekoga, ki jim ustreza za zaposlitev, in odpustiti nekoga, ki ne ustreza delu v njihovih podjetjih;

– pošteno plačilo za pošteno delo. Medtem ko Domovinska liga po eni strani ostro nasprotuje višanju minimalnih plač po sistemu Levice oziroma „mesečnikov“, pa po drugi strani podpira „pogojni dvig“ minimalne plače (če se tako izrazim). V Domovinski ligi se dobro zavedamo, da zgolj nižanje davkov, vitka in poceni država ter poenostavitev postopka zaposlovanja in odpuščanja zaposlenih še ne pomeni nujno višjih plač zaposlenih, saj poleg dobrih in poštenih podjetnikov obstajajo tudi slabi in nepošteni podjetniki, ki nimajo interesa pošteno plačevati zaposlenih. Zaradi določenih „slabih“ in „nepoštenih“ delodajalcev, ki nimajo interesa pošteno plačevati zaposlenih, pa se Domovinska liga pod določenimi pogoji zavzema tudi za višje minimalne plače, vendar mora biti to višanje premo sorazmerno z nižanjem davkov in prispevkov ter previsokih obveznosti delodajalcev do zaposlenih, ker dvig minimalnih plač ne sme postati dodatna in previsoka obremenitev za podjetnike, zlasti ne za lastnike malih in srednjih podjetij.

            Zakaj je pod določenimi pogoji smiseln „pogojni dvig“ minimalnih plač? Za podjetnike in razvoj uspešnega podjetništva so ključnega pomena motivirani in zadovoljni zaposleni. Ti pa so lahko motivirani in zadovoljni le, če opravljajo delo, za katerega so sposobni, jih veseli in so zanj ustrezno plačani. Poleg tega se je treba vprašati: „Ali je to tržni sistem, če mora nekdo, ki je zaposlen za polni delovni čas in živi od lastnega dela, iskati pomoč na centru za socialno delo, ker ima prenizko plačo, medtem ko različne vrste brezdelnih „socialnih užitkarjev“ prejemajo previsoke socialne ugodnosti«?

MATIJA ŠORLI