IZOBRAŽEVANJE

Pri Domovinski ligi se zavzemamo za popolno prenovo izobraževalnega sistema, zlasti univerzitetnega izobraževanja. Izobraževanje je en temeljev in ob enem zelo dragih državnih sistemov, zato je treba s strani države izdelati točno strategijo njegovega delovanja. Zaradi anomalij pri privatnih poslovnih aktivnostih kadrov na naših univerzah bi za to privatno delovanje morali vzpostaviti jasna in nedvoumna pravila. Prva dolžnost profesorjev je, da redno poučujejo študente in prva dolžnost študentov je, da redno študirajo. Pri tem naj jim država, kolikor je možno, pomaga.

Predlagamo ukinjanje ali vsaj začasno ukinjanje nekaterih šol, ki obstajajo zaradi interesov ozkih skupin ljudi, ki so jih ustanovili in imajo od njihovega obstoja direktno finančno korist, tako od subvencij iz proračuna države, kot od šolnin za plačljive programe, če je s projekcijo razvoja družbe dokazano, da v družbi ni potrebe po kadrih, ki jih proizvajajo. Omejevati je treba vpise na šole, ki izobražujejo za poklice, ki jih družba ne potrebuje ali programe celo začasno ukinjati in stimulirati oziroma finančno podpreti programe, ki izobražujejo za poklice, ki so Sloveniji potrebni. Primer za to so omejevanja vpisa na medicinske fakultete ob hkratnem uvozu zdravnikov. Država bi morala imeti fleksibilno in stimulativno politiko oziroma dolgoročno strategijo na področju izobraževanja. Strategija države bi morala biti, da sama izobražuje ljudi, ki bi lahko prispevali k razvoju Slovenije in ne, da se zanaša na uvoz delovne sile iz tujine ob enem pa finančno vlaga v izobraževanje ljudi, ki so in bodo nezaposljivi.

Konkreten ukrep na področju izobraževanja bi moral biti uvedba UVŠ (univerzalne visokošolske štipendije) za študente. Ta ukrep naj bi služil več ciljem, na primer dajanju enakih možnosti vsem talentiranim mladim za študij in predvsem skrajšanju in s tem pocenitvi študija. Cilj visoko razvite družbe je, da izobrazi veliko ljudi za poklice, ki lahko prispevajo k njenemu razvoju. Dejstvo pa je, da izobraževanje nosi s seboj stroške, zato izobraževanje ne bi smelo biti način za izkoriščanje države. Univerzalno visokošolsko štipendijo bi lahko dobil vsak maturant srednje šole, ki bi se vpisal na fakulteto, vendar za omejeno časovno obdobje, recimo 3 leta za čas študija in eno leto za izdelavo diplome po bolonjskem sistemu. Magistrski študij bi morali študentje financirati sami oziroma si poiskati pomoč bodočih zainteresiranih delodajalcev. Če študent ne bi uspešno opravil študijskih obveznosti v roku, kar bi dokazoval z opravljenimi izpiti in s frekvenco na predavanjih, bi mu pravica do UVŠ prenehala. Pravica do UVŠ bi bila tudi omejena za enkraten vpis na eno fakulteto. Vzporedno z uvedbo UVŠ za študente bi tudi omejili študentsko delo na mesece, ko ni visokošolskih predavanj. Dejstvo je, da študentsko delo v sedanji obliki daje možnost da študirajo vsi mladi, ki nimajo možnosti, da bi jim študij plačevale njihove družine. in pa, da je študentsko delo v sedanji obliki krivo za vrsto zlorab. Take zlorabe so znane, izogibanje večji obdavčitvi in izkoriščanje študentov s strani zaposlovalcev, zlorabe s strani “študentov” s fiktivnimi vpisi na fakulteto in predvsem je sedanji sistem škodljiv zaradi izgube časa za generacije mladih ljudi, ko bi lahko dokončali študij v krajšem času in se prej z pridobitvijo izobrazbe in posledično redne zaposlitve dejansko osamosvojili, prispevali k razvoju družbe in si ustvarili družino. Predlagana UVŠ torej odpravlja možnosti zlorab študentskega dela, hkrati pa daje možnost, da za poklice, ki so državi potrebni, študirajo cele generacije talentiranih in delovnih mladih ljudi.

Delite naprej