Zadnje čase se pojavljajo na tviterju, torej na socialnem omrežju, neverjetni pozivi naši novoustanovljeni stranki. Hvaležni smo za dobre želje, otrok je že shodil in veselo koraka dalje… presenečajo me pa dobri nasveti, ki kar letijo na vse vrste naslovov, na DM, na SMS, na elektronsko pošto, službeno, domačo, pravzaprav ni miru. Vsi bi nam radi svetovali, verjetno vsi tisti, ki so svetovali tudi SDS, da naj zamenja predsednika, ali pa tudi oni, ki so se nad takimi nasveti zgražali. Nikoli nisem čutila ne želje ne nujnosti ali kompetentnosti, da bi svetovala lastni stranki ali bognedaj drugi stranki, koga naj izključi iz svojih vrst, kdo bi bil boljši predsednik, kdo ni primeren član. Ko sem bila članica SDS, nisem nikoli nikomur rekla, naj stranka zamenja predsednika, člana odbora, ali kakšnega drugega, roko na srce, niti pojma nimam, kdo ima kakšno funkcijo oziroma, katere sploh so funkcije. Niti nisem nikoli svetovala NSi, SD, SMC, LMŠ, DeSUS… skratka, vedno se mi je zdelo, da so to zadeve organov, ki jih ima stranka in če ljudje ne bodo zadovoljni z vodilnimi v stranki, se bodo pač od stranke odvrnili.

Tudi nisem nikoli svetovala, da naj se stranke s komerkoli združijo, se pogovorijo, gredo na kosilo in podobne neumnosti. Vodstvo stranke bo to storilo, tam se naj pomenijo, s kom se bodo združevali, s kom se bodo pogajali, katere zamere bodo pogoltnili in kdo bo v čigavi senci propadel. Vedno mi je bilo smešno poslušati NSi, ki je očitala SDS, da jo je zasenčila. Odsenčite se, bi najraje zavpila v duhu 82 letnega Hrvata, ki je svojim vrstnikom zapovedal; »Vježbaj, p…m…, vježbaj!«

Zato, dragi moji sodržavljani, hvala za vaše predloge. Domovinsko ligo smo ustanovili, ker nismo želeli nobenemu soliti pameti, ker nismo želeli biti v nikogaršnji senci, ker ne želimo, da nam kdo odstavlja predsednika ali podpredsednico, določa kandidate na naših listah in nas vabi na spravna kosila. Mi nismo z nikomer v sporu, ki bi ga lahko zgladilo kosilo. Osebne spore rešujemo, ali ne, osebno, ne na strankarskem nivoju. Strankarskih sporov nimamo, ker nismo nikomur nič dolžni in nikogar ne ubogamo, se mu ne podrejamo, se niti ne sončimo ob njem, niti nismo v njegovi senci. Smo, kar smo smo, domoljubi, ki jim je dovolj biti stalne žrtve zdaj enega zdaj drugega samozagledanega predsednika ali predsednice stranke, dovolj imamo, da se politika spreneveda in govori eno, dela pa drugo, dovolj imamo, da se ne počutimo varne v svoji državi, dovolj imamo, da nam vlada Udba ali občasno, v najboljšem primeru, paraudba.

Taki smo, moteči za vse, ki vedrijo in oblačijo na slovenskem političnem nebu. Dobrodošli za vse državljane, ki so prenehali hoditi na volitve, ker so se jim vse stranke in vsi politiki zagabili, oziroma se jim zdijo vsi več ali manj isti. Zato s seboj povabimo druge vas junake, vas, kterih rama se ukloniti noče, da se pridružite naši stranki, da končno v sebi prebudite političnega duha, da ne boste ob naslednjih volitvah zamahnili z roko, rekoč, da politika ni za vas. Velja namreč nasprotno, politike ni brez vas!