Na seji Odbora za obrambo (1. aprila 2020) je 11 od 19 poslancev glasovalo za aktivacijo 37. a člena Zakona o obrambi, s katerim bi podelili vojski izredna pooblastila pri širšem varovanju državne meje, kar pa je bilo manj kot dve tretjini od vseh članov odbora, ki so glasovali za ta predlog, zato vladni predlog za aktivacijo tega člena ni bil sprejet. Za je glasovalo 11 poslancev iz vrst SDS, SMC, NSI, DESUS, SAB in SNS, proti pa so glasovali poslanci iz LMŠ, SD in Levice. S tem so vsi tisti člani odbora za obrambo, ki so glasovali proti aktivaciji 37. a člena Zakona o obrambi, delali proti lastnemu narodu. Nič nam ne bodo pomagali razni varnostni ukrepi glede omejitve gibanja za slovenske državljane, če bodo lahko migranti ilegalno vstopali v Slovenijo. Kakor so po eni strani varnostni ukrepi dovolj strogi, če ne celo prestrogi (kar je tudi prav, kajti bolje je, da so ukrepi prestrogi, kot pa če bi se epidemija v Sloveniji še bolj razširila) pa so zelo premili na slovenski državni meji. Obstaja namreč potencialna nevarnost, da tudi če bo epidemija prenehala in se bo lahko odpravilo vse izredne razmere v državi, da se bo tekom leta v Sloveniji in po Evropi zopet pojavila, če bodo v Slovenijo in v ostale evropske države prihajali s korona virusom okuženi migranti. To pa je trenutno tudi glavni razlog, da morajo na mejah evropskih držav vladati izredne razmere, vse dokler ne bo pandemija korona virusa po svetu popolnoma prenehala oziroma dokler ne bodo vse evropske države dobile cepiva in ustrezna zdravila za zdravljenje te bolezni.


V 92. členu slovenske ustave piše: »Izredno stanje se razglasi, kadar velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države. O razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, nujnih ukrepih in njihovi odpravi odloča na predlog vlade Državni zbor.

Državni zbor odloči o uporabi obrambnih sil.
Kadar se državni zbor ne more sestati, odloča o zadevah iz prvega in drugega odstavka predsednik republike. Odločitve mora dati v potrditev Državnemu zboru takoj, ko se ta sestane.«

Ali so razmere za uvedbo izrednega stanja trenutno sploh zrele? Odgovor je tak: »Kdaj po osamosvojitveni vojni pa, če ne zdaj«. Ne toliko zaradi Slovencev, kakor zaradi vseh prišlekov, ki ne spoštujejo naših norm in zakonov, kajti prav ti znajo biti tudi kasneje potencialni vir za nove okužbe s korona virusom. Najbolj pa bi bila nujna uvedba izrednih razmer na slovenski meji, dokler ne bomo imeli v Sloveniji ustreznih zdravil in cepiv. To zna trajati tudi še kakšno leto ali pa vsaj do konca letošnjega leta.

Že ko je izbruhnila epidemija korona virusa na Kitajskem in se je začela širiti po svetu, bi morala Slovenija in vse evropske države popolnoma zapreti svoje meje in uvesti na mejah izredni nadzor. V tem primeru bi se morda izognili sedanjim težavam, ki so najbolj prisotne v Italiji in Španiji in se že pojavljajo deloma tudi pri nas, zaenkrat hvala Bogu še v manjši meri, videli pa bomo, kaj bo v prihodnjih tednih. Iz teh napak pa se moramo nekaj naučiti, da se tekom leta težave ne bodo ponovile, morda v še hujši obliki. Bolje je, da so izredne razmere na državnih mejah kot pa znotraj držav.

Za uvedbo izrednega stanja je potrebna navadna večina – 46 poslancev, za aktivacijo 37. a člena Zakona o obrambi pa je potrebna dvotretjinska večina, se pravi 60 poslancev. Če to ne bo možno, bomo lahko ugotovili dve stvari:

  • da smo zopet priča novi izdaji slovenske levice oziroma njenemu delovanju proti lastnemu narodu in
  • pomanjkljivost slovenske ustave in zakonodaje.

Slovenska ustava bi morala bodisi slovenskemu predsedniku države kot vrhovnemu poveljniku oboroženih sil bodisi predsedniku vlade dati ustavna in zakonska pooblastila, da v izrednih razmerah lahko ukrepa tudi brez odobritve Državnega zbora. Natančno bi bilo treba določiti, v kakšnih situacijah se to sme narediti in največ koliko časa izredni ukrepi lahko trajajo. Prav tako bi morala slovenska zakonodaja vsebovati tudi kazenske določbe za nepravilno izvajanje teh izrednih ukrepov oziroma potencialnih zlorab. Institucija, ki bi vrhovnega izvajalca teh izrednih ukrepov nadzirala in v primeru kršitve ustave in zakonov tudi ustavila, pa bi bilo Ustavno sodišče. To bi edino lahko tudi dovolilo podaljševanje izrednega stanja oziroma ukrepov do ustavno in zakonsko določenega časa oziroma maksimuma. Pomembno je, da bi bilo vrhovno vodenje izvajanja teh izrednih pooblastil omejeno le na enega človeka, da ne bilo mogoče prelagati odgovornosti na več ljudi in na koncu ne bi bil »nihče za nič odgovoren«. Tako bi bil vrhovni izvajalec tega izrednega stanja v izrednih situacijah tudi kazensko odgovoren.

Glede aktivacije 37. a člena Zakona o obrambi pa menim, da bi bilo zlasti v teh kriznih časih dobro, če bi bila za aktivacijo tega člena potrebna ne dvotretjinska ampak le absolutna večina (46 poslancev), kot je bila nenazadnje potrebna za sprejetje samega Zakona o obrambi. Nelogično se mi zdi, da sprejem zakona zahteva nižji kvorum kot aktivacija posameznega člena zakona.

Pa se bo kdo vprašal: »Ali niso taki predlogi podpora k postopni uvedbi avtoritarnega režima v Sloveniji?« Moj odgovor na to vprašanje je tak: »Taki predlogi so ravno »srednja pot« med ponovnim uvajanjem avtoritarnega režima (predsedniško diktaturo) in med zdrsom v kaos in destabilizacijo razmer v Sloveniji.«

Zanimivo pa je tudi to, da ravno tisti ljudje, ki upravičujejo oziroma celo poveličujejo diktaturo Josipa Broza Tita in zločine Che Guevare, najbolj opozarjajo na »ponovno uvajanje novih avtokratskih režimov v Evropi«. Odgovor na to vprašanje je jasen: »Za levičarje je vsak režim, ki ni njihov, avtomatično »avtokratski«, »izkoriščevalsko-kapitalističen« in morda celo »fašističen,« vsak režim, ki pa je njihov, pa je »svoboden,« »socialno pravičen« v zadnjem času pa tudi »naravovarstven.«

MATIJA ŠORLI-član programskega sveta Domovinske lige za obrambo in notranje zadeve in predsednik nadzornega odbora stranke

Delite naprej