Slika novice

Tradicija izdelovanja adventnih vencev sega v 19. stoletje. Utemeljitelj izdelovanja adventnih vencev je bil protestantski pastor Hinrich Wichern (1808-1881), ki je izdelal prvi adventni venec leta 1839. Navada izdelovanja adventnih vencev se je naprej razširila med protestanti v avstrijsko-nemških državah, tekom 20. stoletja, po 1. svetovni vojni pa se je razširila tudi med katoličani in na druge celine.

            Na slovensko govorečih tleh se je adventni venček najprej razširil v kanalski dolini (v prvih desetletjih 20. stoletja), tekom komunizma se ta tradicija ni več širila, pač pa je pri nas prišlo do hitre širitve izdelovanja adventnih venčkov od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja in je na Slovenskem zadnjih petindvajset do trideset let ta navada že dodobra utečena.

            Poznamo adventni venček za okras zunanjosti vhodnih vrat, ki nima adventnih sveč in adventni venček za okras v glavni sobi v hiši, ki pa ima poleg ostalega okrasa tudi štiri sveče.

            Prvotno je imel adventni venček 24 sveč, kasneje pa se je uveljavila navada izdelovanja adventnih venčkov s štirimi svečami. Protestantski adventni venček ima rdeče in tudi bele sveče, katoliški adventi venček pa ima tri vijoličaste sveče in eno rožnato. Pri prižiganju adventih sveč je pomembno, da se rožnato svečo prvič prižge na tretjo adventno nedeljo, ker je tradicionalno tretja adventna nedelja, nedelja veselja in je na to nedeljo tradicionalno liturgična barva rožnata. Tako prižgemo na prvo adventno nedeljo eno vijoličasto svečo, na drugo dve vijoličasti, na tretjo adventno nedeljo pa dve vijoličasti in eno rožnato svečo, na četrto nedeljo pa prižgemo vse štiri adventne sveče.

            Pri katoliškem adventnem venčku, ki pa je tudi najbolj tradicionalen za Slovenijo z izjemo protestantskih predelov Prekmurja, naj bi bili tudi okrasni trakovi vijoličaste barve. Skratka med okrasno dekoracijo naj bi prevladovala vijoličasta barva, ker je liturgična barva adventa vijoličasta barva. Vijoličasta barva pomeni spokornost, adventni čas pa je tradicionalno spokorni čas.

            Zato je za nas Slovence, ki v večini pripadamo versko ali pa vsaj kulturno katoliški tradiciji, najbolj tradicionalno v skladu z našo vero in kulturo, da izdelamo oziroma kupimo adventne venčke z okrasom vijoličaste barve in s tremi vijoličastimi in eno rožnato svečo. Kako pa take advente venčke sploh lahko dobimo, ki so v Sloveniji redko v prodaji, ker »tako  lepo skrbimo« za lastno kulturo. V trgovini kupimo samo sveče, vijoličaste in rožnate. Nato pa sami izdelamo ali pa damo v cvetličarno izdelati adventni venec. V cvetličarno prinesemo tri vijoličaste in eno rožnato svečo in naročimo vijoličasto dekoracijo. S pomočjo pametnega telefona pokažemo cvetličarju sliko tradicionalnega adventnega venčka. Letos je zaradi protikoronskih ukrepov delovanje cvetličarn sicer omejeno, a lahko pa se adventne venčke naroči preko telefona oziroma spleta in se jih lahko tudi dostavi.

MATIJA ŠORLI