Priznam, da še dandanašnji globoko v sebi ne razumem črne luknje, kljub več kot solidni fiziki z gimnazije in fakultete. Ker gre za pojme in teorije gravitacije, ki mi niso blizu. Za aksiome, ki držijo ali morda ne držijo. Ker je vse v polju razmišljanja izjemnih posameznikov tipa Laplacea in Einsteina, ne pa običajnih ljudi z IQ pod 180.

Priznam pa tudi, da še precej manj razumem norost ali morda bebavost ljudi, ki jim niso jasni osnovni obrazci medčloveških odnosov, kakršni so se vzpostavljali skozi tisočletja s sodelovanjem in upoštevanjem vseh z Gaussove krivulje inteligence. Žaljivo jim danes oni ta grdi pravijo levaki, sami sebe kličejo levičarji, humanisti, socialni pravičneži…

Naj utemeljim to svoje nerazumevanje. Vsakomur, s pravkar omenjenimi vred, je jasno, da je povabljen gost pri njih DOMA vedno dobrodošel. Prav tako vsakomur je jasno, da bo nekdo, ki se bo skozi okno pritihotapil v naše stanovanje in oznanil, da je to odslej njegov dom, naletel na hitro fizično posredovanje bodisi lastnika bodisi ustreznih varnostnih organov, države. In odletel bo iz stanovanja na cesto z buško ali v lisicah.

Do tu se torej gotovo strinjamo. A ko pridemo do točke, ko se taki vsiljivci množično naseljujejo v mojo domovino, domovino mojih dedov in pradedov, naš velik DOM, analogija tega pojava preseže sposobnost umevanja omenjenih. »Humanisti« so v slabih dveh desetletjih uzurpirali večinski del medijev, pri nas menda 92% medijskega glasu, krepko manj drugod po EU; še ta podatek je iz časov preden je Odlazek s pomočjo pokončnih novinarjev usmeril Reporterja v mainstream in rumenost. In ti mediji nam pravijo , da je naša človeška in državljanska dolžnost sprejeti in crkljati pri nas DOMA te uboge vsiljivce, vlomilce. V prvi fazi so jim za ustvarjanje umetniškega vtisa v javnosti ljubkovalno rekli »begunci«, danes so migranti. Ko sem pred skoraj tednom zapuščal uporne Jelšane preko Kozine, sem na hrvaških tleh videl štiri tipične primerke doktorjev znanosti (ali dobro prikritih deloholikov), ki so vsak s svojo plastenko vode v rokah počasi in nasmejano hodili kar po glavni cesti proti svojemu cilju, Schengenu. Kjer jih bodo ob razumevajočih policistih (če se jim bo sploh dalo biti kje v bližini meje) pričakale še humanistke z Metelkove in podobnih inštitucij in jih ljubeznivo usmerile v naše skupno stanovanje. Meni in nam, normalni večini navkljub.

Mimogrede, ali je že prišel v javnost kak podatek, da bi katerega teh socialnih turistov, moških 20-30 let, kak javno deklarirani levičar vzel kar k sebi na DOM za vzor? Sam še nisem slišal za tak primer. Gotovo bi lahko kaka gospa Fajon, ki večji del časa preživi v Bruslju, na slovenskem naslovu nastanila nekaj teh ubogih, trpečih in dela nezmožnih soljudi. V Murglah bi jih lahko naselili k levi eliti vsaj avtobus. Kakor številke prehodov zadnjih tednov kažejo, bo počasi lahko že vsak deklarirani slovenski levičar gostil pri sebi vsaj enega. V skladu z neko humanistično ideologijo, ki me od daleč nekako spominja na tisto prvotno krščanstvo. A hopcefizelj, krščanstvo jim pa smrdi… Zato bi storili tako, da nevabljene in nezaželene goste v našem velikem stanovanju Sloveniji (in analogno EU) prevzamemo kar vsi skupaj. In jih vzdržujemo nekje čim dlje stran od njihovih licemernih oči.

In tako so nam »humanisti« na oblasti v RS doslej brez kakega plebiscita vzeli iz žepov uradno tamle okrog 74 milijonov EUR. Za izgubljene primerke, od katerih je doslej za kakršnokoli delo poprijel menda le oni slavni brivec iz parlamenta. Evropske številke so seveda več stokrat višje. In če bi Slovenija s tem denarjem v izvornih državah izobrazila iz nič do zdravniške ali strojniške diplome vsaj 3.000 ljudi (ali kakih 10.000 izjemno deficitarnih kulturnih antropologov in sociologov religije), kaj bi šele lahko storila Evropa kot celota? Izobraženi domačini bodo potrebovali in zadržali doma tudi tisti cvet lenobe, agresivnosti in bebavosti, ki se danes gre socialni turizem na naših tleh direktno iz naših žepov. Zakaj tovrstne ideje naletijo na gluha ušesa zakonodajnih in izvršilnih oblasti?

Seveda ne moremo in ne smemo zatiskati oči pred stisko ljudi v revnih državah, kjer nezaposlene matere služijo zgolj kot stroj za rojevanje potomcev brez perspektive. A »reševanje« na način žrtvovanja lastne kulture, zgodovine, civilizacije za to, da jo bodo preplavili deset in sto tisoči (Evropo pa desetine milijonov) ljudi iz desetega ali štirinajstega stoletja, je nekaj, česar zdrav razum ne more prebaviti.
Očitno pa zdrav razuma odločevalcem in njihovim volilcem ni bil položen v zibelko. Žal to velja tudi za menda desno Evropsko ljudsko stranko in njene lokalne veje. Ostali, tiha in vedno bolj tudi utišana večina, pa moramo zaradi sebe, zaradi vnukov na volišča. In poslati samomorilske težnje samozvane leve elite na smetišče zgodovine. Danes je še čas, čas za DOM. Jutri?